17. oktober 2017

Utrinki iz 9. spominskega pohoda Po poteh Pavleta Kozjeka











Organizacija in vodenje pohoda: Stane Dvanajščak in Igor Dolenc

09. oktober 2017

Vabilo na 9.pohod po spominski poti Pavleta Kozjeka

Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec, vabi na 9. pohod po spominski poti Pavleta Kozjeka dne, 15. oktobra 2017. Zbor pohodnikov bo ob 9 uri pri Osnovni Šoli v Polhovem Gradcu. Pohod se zaključi pri cerkvi sv. Uršule na Setnici.


Dodatne informacije:
Stane Dvanajščak 041 514 397


08. oktober 2017

Po kamnitih poteh okrog Čavna


V jesensko pobarvanem oktobru smo se namenili na Primorsko. Izhodišče krožne poti Kucelj–Čaven–Mala gora–bivak Črna peč je bilo v Vrtovinu, vasici nad Vipavsko dolino, kjer smo na višini nekaj nad 300 metrov parkirali in se začeli vzpenjati po kamniti poti. Večje in manjše skale so ležale tudi po drugih poteh in tako dajale posebnost tokratnemu pohodu po primorskim krajih. A skalnate poti nas niti niso motile. Bolj smo bili veseli, da ni bilo burje, te pa »zapriseženi« Kranjci res ne občudujemo, slišalo se je celo, da je ne maramo.  Pot nas je vodila najprej na Kucelj. Do njega je bilo treba premagati nekaj čez 800 višinskih metrov. A mladina, ki se je veselo postavila na čelo pohodnikov, je pogumno zastavila pot.


Tale žabica nas je pozdravila ob poti. Rjavkasto pobarvano listje ji je med zelenimi travnimi bilkami očitno dobro delo, ko se je kobacala med njim. Njena varovalna barva pa ni preprečila, da je ne bi odkrili.


Prav natančno nismo mogli ugotoviti, lubje katerega drevesa se je ukrivilo v pravcati naravni šotor. Ruj okrog njega pa je bil še živo zelen, v rdeče kupčkaste ognje bo zagorel šele v novembru.


Takle pogled na del Vipavske doline proti Novi Gorici nas je spremljal, ko smo se vzpenjali prosti Kuclju. Z vodo pokrito širše območje pa je vodohran za Novo Gorico, to je z jezom zagrajena reka Vipava.


Gasilska slika z vrha Kuclja kaže, kot da nas bi malce zeblo. Pihalo je, zato se nismo prav dolgo zadržali. Spraševali smo se tudi, kdaj bodo po govedo, ki se je malo pod vrhom grelo v čredi, prišli gospodarji. Pas svetlobe, viden na sliki, pa je razkrival vreme tega dne. Sonce in temni oblaki so se menjavali čez dan.  


Na drugi strani Kuclja smo občudovali z bukvijo poraslo območje, ki je bilo tako živo jesensko pozlačeno, kot ga v osrednji Sloveniji zlepa ne vidiš. Ker med bukvijo ni drugih dreves, so barve zares izrazite. V naših krajih je vmes gaber in hrast, ki bolj motno obarvata jesenske liste.


Po zložni poti smo jo od Kuclja ubrali proti Čavnu. Posedli smo pred kočo,  pomalicali in se začeli spuščati proti Mali gori.


Mala gora ima kočo skrito v prijetni dolinici. Poleti je obiskovalcem zagotovo prijetno sedeti v senci dreves, kot kažejo številne klopi iz tako rekoč surovo obdelanih debel.



Še spust do bivaka Črna peč, ki je nekoliko skazil naše pojme o bivakih. A nič hudega, saj nam ni bilo treba bivakirati. Spustili smo se do izhodišča in jesenski izlet po kamnitih poteh okrog Čavna dali med lepe spomine.

Prispevek: Milka Bokal
Organizacija in vodenje pohoda: Igor Dolenc

02. oktober 2017

Brajkov vrh 1091m, Veliki Planik 1272m

Po deževnem septembru, ko je nekaj pohodov odpadlo, je bil prvi dan oktobra obsijan s soncem. Nas je pot peljala v Čičarijo.
S pohodom smo pričeli v vasi Brgudec in po 45-ih minutah prišli do znamenitih korit.  Postavljena so na travniku na višini 1010m, pod steno Brajkovega vrha. Voda se pretaka iz korita v korito, na koncu pa je majhno jezerce.





Naš naslednji cilj je bil Brajkov vrh, na katerega je vodila zelo strma pot in morali smo kar malo poplezati.



Pogled na korita iz Brajkovega vrha



Na Brajkovem vrhu


Potem pa naprej, mimo koče pri koritih na naš cilj, ki pa je še daleč. 




Našim zvestim hribovkam "veveričkam" nobena pot ni pretežka. Vedno so polne energije. Ko mi posedemo, one še malo poplezajo...


 In kdo je bil prvi na Velikem Planiku? Se ve....tri ta hitre



Na velikem Planiku

Veliki Planik je najvišji vrh Čičarije,  ki se razteza od slovenske meje do prelaza Poklon. Od tu je lep pogled na Snežnik, po Istri, na Učko, Gorski Kotor in morje. Mi smo vse to videli skozi rahlo meglico.
Pot smo zaključili v Brgudcu, do katerega smo se vračali po krožni poti.

Organizacija in vodenje pohoda: Rajko in Jerca Škrlj

10. september 2017

Polhkov vikend

Tudi planinci in planinčki smo aktivno sodelovali pri organizaciji in uživanju na Polhkovem vikendu v našem parku pri polhograjski graščini.


Otroci so na plezalni steni pokazali veliko spretnosti, moči in vztrajnosti....



Na visoki gugalnici pa mnoooogo poguma 




04. september 2017

Okrešelj

V soboto, 9. septembra 2017, vas vabim na pohod na Okrešelj. Od Frischaufovega doma na Okrešlju se sprehodili še do spomenika tragične nesreče gorskih reševalcev, ki so se leta 1997 smrtno ponesrečili pri usposabljanju na Okrešlju.

Dobimo se ob 7.30 uri na avtobusni postaji v Polhovem Gradcu.
Prevoz bo organiziran s kombijem in po potrebi z osebnimi avtomobili.

Prijave sprejemam na telefon 041 389 110 še v četrtek, 7.septembra 2017.
Srečno, Barbara

18. avgust 2017

Pogačnikov dom na Kriških podih 2050m

Ko smo ob koncu pohoda na Poludnik imeli analizo o pohodu, je padlo vprašanje:"A bi kdo šou na Kriške pode?" In odgovor: Jaaaaaaaaa...

Pa je Tone najel kombi, Ani ga je napolnila in smo šli. Že drugič ta teden.


Na parkirišču na začetku doline Zadnjice smo pustili kombi in se podali proti koči.  kmalu smo jo videli in ni bilo videti nedosegljivo, kljub temu, da smo vedeli , da je višinska razlika iz izhodišča do koče 1400m.


Skala polna možicev nam je sporočala, da smo na pravi poti


Za vsak slučaj smo tudi mi podprli skalo z nekaj palčkami, da se bomo lahko vrnili v dolino,


Pot je šla malo levo, malo desno, malo navzgor in to se je ponavljalo dobre 4 ure (enim pa je bila pot tako všeč, da smo se na njej zadržali malo dlje)


Dve oranžni pikici na sredini fotografije sta dva junaka, ki sta se z wingsuit-om (posebna obleka za letenje) spustila iz Pihavca (mogoče je bil sosednji vrh) v dolino Zadnjice. Za njima jih je poletelo še pet. Res neverjetno doživetje, ko mimo tebe kot puščica švigne leteči človek...


Veseli pri koči.  Razgledi na Razor, Stenar, Pihavec, Trento....čudovito.



Še v dolino smo morali priti. Ali so koga bolele noge?  Neeeee...saj smo bili sami mladi na pohodu.

Organizacija in vodenje pohoda: Ani in Tone Kavčič