15. junij 2017

Vajnež 2014m

O Vajnežu smo se večkrat pogovarjali, tokrat pa se nam je uspelo povzpeti na vrh. Za ta četrtek je bilo napovedano lepo sončno vreme, na Potoški planini pa nas je pričakala megla. Ampak v vsakem vremenu moraš najti kaj lepega. V vročem soncu bi tile vodni kristalčki izginili, še predno bi mi prišli do njih.


Pri studenčku Urbas smo zavili v hrib, ki ni in ni hotel popustiti. Dobro uro smo grizli v hrib in bili veseli, da se sonce še ni pokazalo. 



Ko smo prišli iz gozda na plano, še vedno megla, naša četica pa koraka naprej...


Če že ni razgleda v dolino , ter levo in desno po hribih, pa nas razveseljuje cvetje ob poti.



Tudi ovčke se ves čas kličejo med seboj, da se nebi zgubile v megli.


Vrh je naš. Bravo vsi. Nekajkrat je še sonček posvetil za trenutek, da smo lahko videli do Celovške koče, Ovčjega vrha, Stola...potem pa smo se spustili nekoliko niže, da smo pomalicali. Na vrhu so namreč ovce pustile toliko iztrebkov, da smo jo ucvrli navzdol.



Na poti navzdol,  je po začetni megli končno posijalo sonce, ki nas je grelo do doline.


Organizacija in vodenje pohoda: Ani in Tone Kavčič

13. junij 2017

ZAPOTOŠKI SLAPOVI IN IZVIR SOČE (Zadnja Trenta)

Dolina Zadnja Trenta se odpira od Izvira Soče proti zahodu. Na začetku doline na desni strani se dviguje značilna piramida Jalovca,  po obeh straneh pa ju zamejujeta gorska grebena. Zaključita se z Bavškim Grintavcem, ki izrazito dominira nad koncem doline. Po dnu doline se razprostira prodišče Suhega potoka, ki si vsekakor zasluži svoje ime. Vanj se stekajo vode izpod Bavškega Grintavca, vendar poniknejo kmalu zatem, ko pritečejo v dolino. Potok v zatrepu doline, pod planino Zapotok, oblikuje tri Zapotoške slapove.
Podali smo se na pot


Ob prodišču Suhega potoka smo lahko občudovali takele lepotice



Ker pa je sonce že kar pripekalo, smo se raje kar hitro podali na pot, ki pelje po prijetni senci v gozdu,


kjer so se nam kar ponujali buhteljni, ampak mi smo imeli svojo hrano v nahrbtniku.


Kaj kmalu smo prispeli do zatrepa doline in do čudovitega slapa.


Malo počitka je prijalo tako ženskam,


kot moškim.


Ker smo bili že na tem koncu, si nismo mogli kaj, da si ne bi ogledali tudi Kekčevo domačijo,


ki je tako arhitekturno kot botanično pravi biser pod okriljem Razorja, Prisojnika in obeh Mojstrovk.


Od gospodarja smo se kaj kmalu poslovili, saj nas je čakal še obisk Izvira Soče.


Izvir Soče je eden najlepših kraških izvirov v naših gorah. Vode, ki se zbirajo na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke, vrejo na dan iz jame s podzemnim jezercem ter skozi ozko sotesko, ki se kmalu razširi.


Tudi tisti, ki do zdaj tega bisera še niso obiskali, so se lahko prepričali, da je imel pesnik prav, ko je v svoji pesmi trdil da je krasna, bistra in brhka v vsej svoji naravni lepoti – naša hči planin - Soča.


Vsi vemo, da sta ovinka sicer samo dva, ampak če moraš ta dva ovinka prevoziti v enem dnevu na stotine in večkrat v klanec navzgor in navzdol, pa za voznika ni lahko. Udeleženci pohoda se zato zahvaljujemo Hermanu za strpno in prijetno vožnjo ter vodenje izleta.


Za »vesele planinke« Mimi Mlinar

10. junij 2017

Srečanje na Grmadi

Prijetno druženje planincev PD Blagajana in PD Medvode ob 16. obletnici postavitve smerne table na Grmadi

28. maj 2017

Veliki Risnjak 1528m

Letošnji drugi planinski izlet pod mojim vodstvom smo naredili na Veliki Risnjak v Hrvaškem Gorskem Kotarju. Nabralo se nas je za en cel kombi in še dva osebna avtomobila, od tega je bilo 8 otrok. 
Po skoraj tri urni vožnji in prepeljevanju avtomobilov smo turo začeli na koncu gozdne poti ki nas je pripeljala iz Mrzle vodice skoraj v osrčje narodnega parka. Steza je sicer zadovoljivo markirana, a zelo malo obiskana, zato so vse pohodnike s kratkimi hlačami kar pošteno opekle koprive. A revme pa ne bo. :) Pa tudi kar nekaj podrtih dreves je oviralo nemoten vzpon.  A po cca uri in pol vzpona, ko smo dosegli Medvedja vrata, se je vse bistveno izboljšalo. V naslednje pol ure smo dosegli planinsko kočo, še naslednjih 15 minut pa je bilo potrebno za dosego našega cilja. A ker nas je še čakal kar dolgotrajen spust do Bele vodice, smo se kar hitro pobrali z vrha, za nekaj minut se ustavili še enkrat v koči, ter nato krenili proti drugemu izhodišču, kjer nas je čakal prvi avto, da smo z njim poiskali ostala prevozna sredstva.









Kljub kar dolgotrajni hoji ( več kot 6h hoje) smo bili na koncu vsi zadovoljni. In tudi 2 uri vožnje domov je hitro minilo. Noben od udeležencev zaradi utrujenosti ni zatisnil očesa in po njihovih zagotovilih za to ni bil vzrok voznik.:)

Organizacija in vodenje pohoda:  Uroš Malovrh

14. maj 2017

Kamni (po domače Kamen) vrh in Grmada

Grmad je v Sloveniji 21. Ime so dobile v času turških vpadov v 16. Stoletju. Takrat so na večjih razglednih hribih postavljali grmade in ko so zagorele, so krajani vedeli, da se bliža nevarnost. »Vesele planinke in planinci« smo se tokrat odpravili na Grmado na robu Male gore, ki ima piramidasto obliko in je dostopna z več strani ter na sosednji Kamen vrh..
Dobrepolje leži približno 35 km jugovzhodno od Ljubljane. Sestavljata ga Dobrepoljska in Struška dolina ter nekaj obrobnih vasi. Dolgo je 14 kilometrov. Širši severozahodni in osrednji del pokriva dobra zemlja (iz česar verjetno izhaja starodavno ljudsko ime Dobre polje), jugovzhodni del pa je pretežno mokroten.
Za Izhodišče smo izbrali kraj Videm v Dobrepoljski dolini, vodila pa nas je kar »lokalna vodička« - naša planinka Slavka, ki tukaj že nekaj let prebiva.
Pot je potekala v blagem vzponu, zato smo lahko občudovali tudi rožice ob poti,


in počivali na lepem travniku


Po kar strmem končnem vzponu smo prispeli na Grmado.



Od tu smo se podali še na našo drugo točko Kamen vrh.



Večina udeležencev pohoda v teh krajih še ni bila, zato smo bili tega pohoda še posebej veseli. Posebna zahvala velja Slavki za topel sprejem in pogostitev ob prihodu. 

Vesele planinke

10. maj 2017

Španov vrh

V soboto, 13. maja 2017, vas vabim na pohod na Španov vrh. Narcise bodo v razcvetu.

Dobimo se ob 8.00 uri na avtobusni postaji v Polhovem Gradcu. Prevoz s kombijem in po potrebi z osebnimi avtomobili.
Prijave sprejemam še v petek do 12.00 ure.
Se vidimo.

Planinski pozdrav, Barbara Rednak Robič

04. maj 2017

Großer Speikkogel 2070m-Koralpe

V nedeljo, 30. Aprila sem organiziral prvo letošnjo planinsko turo. V razmišljanju, da bližnje vrhove v Sloveniji lahko obiščete samostojno, sem za letos izbral nekaj več ciljev v bližnji tujini. Tako smo v nedeljo obiskali Großer Speikkogel 2070m) - najvišji vrh v pogorju Koralpe, po slovensko Golica na meji med avstrijsko koroško in avstrijsko štajersko. 


Nekaj več kot polovico višinske razlike glede na dolino smo naredili s pomočjo naftnih derivatov, preostalih 650 višincev pa peš, kakor smo si zadali.



Po prevoženih 170 km smo turo začeli na spodnji postaji sedežnice smučišča Koralpe. Višino smo kar hitro pridobivali, saj smučarska proga, po kateri smo hodili ne spada med enostavne. A se je teren po cca 1h hoje nekoliko poravnal. Po kratkem počitku, ko smo počakali nekoliko počasnejše, smo zagrizli v še en nekoliko manj strm predel. 


Po manj kot 1/2h smo dosegli vrh. 


Na začetku se nam je obetalo res lepo sončno turo, a se je med hojo kar pooblačilo in na vrhu ni bilo nič kaj prijetno. 



Ker pa je pred nekaj dnevi dvatisočake tudi v vzhodni Avstriji pobelil sneg, sem moral prvotni načrt o krožni turi nekoliko spremeniti in smo se vrnili po skoraj isti poti na drugo parkirišče, ki je  nekoliko višje od prvega. Šoferji smo se sprehodili Še do avtov, ostali pa so želeli poiskati kak odprt lokal ali planinsko kočo, a neuspešno. 



Na poti domov smo se ustavili se v bližnjem Šent Andražu in si ogledali cerkev, kjer je nekoč bl. Anton Martin Slomšek služil škofovsko službo, in je leta 1859 prenesel sedež škofije v Maribor, kar je kasneje pomembno vplivalo na določitev meje med Jugoslavijo in Avstrijo.


Analizo pa smo naredili se bližje doma, saj smo se ustavili v preverjeno dobri gostilni tik pod mejnim prehodom Ljubelj.


Setnik, 1.5.2017                                                                                     Zapisal vodnik Uroš Malovrh.