17. februar 2020

Socerb - Slavnik - Skadanščina




Tretjo nedeljo v februarju smo nadaljevali lansko leto začeto turo po slovenski planinski poti, ki smo jo končali na Socerbu. Tako smo se ob 8h zbrali na AP v Polhovem Gradcu ter kmalu po 9h uri dopoldne krenili iz Socerba proti vasi Skadanščina, ki je onkraj primorskega Triglava - Slavnika.  Najprej smo 2h obirali kraška polja, da smo prispeli do vasi Prešnica, kjer se je začel nekoliko bolj strm vzpon da Tumove koče na Slavniku, do katere smo potrebovali še  2h. Ker je bila pot do vrha predloga, smo si nekje na polovici vzeli čas za malico. Vrh je bil sicer sončen in topel, a je veter pokvaril idilično vzdušje, zato smo se kar hitro podali proti cilju do vasi Skadanščina, kjer je voznike že čakal "taksi", da jih je zapeljal do izhodišča po avtomobile.  Izlet smo zaključili z analizo ob štirih popoldne pred lovsko kočo.


Podrobnosti pa povejo slike.

















Zapisal vodnik Uroš Malovrh. 16.2.2020

08. februar 2020

Lavričeva koča na Gradišču (510 m n.v.)

Lep in topel zimski dan smo v nedeljo 02.02.2020 izkoristili za hojo po delu dolenjskega hribovja – iz Ivančne Gorice do Lavričeve koče na Gradišču. Pohod smo pričeli pri Šolskem centru v Ivančni Gorici.


Skozi vas Vir pri Stični smo prispeli do Cistercijanskega samostana v Stični, ki je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in hkrati edini Cistercijanski samostan, ki pri nas še deluje.




Predno smo prišli v gozd, smo ob poti videli veliko domačih živali, ki so zaradi mile zime letos  ostale kar na prostem.




Pot po gozdu je bila pa kar strma.


Da je letos zima izredno mila in spominja že skoraj na pomlad, kaže tudi teloh, ki bo na nekaterih mestih kmalu že odcvetel.


Tudi leska, tale stoji sicer čisto na samem ob neki domačiji, je bila že v polnem razcvetu. Malo stran od nje stoji lesena skulptura, kot spomin na nam še dobro znane čase. Gospodar je povedal, da jo je dal postaviti v spomin na strica, ki je med drugo svetovno vojno v brigadi padel.



Mi vsi smo bili tukaj prvič, zato nas je pogled na prelepo kočo, ki je na več mestih okrašena z lesenimi skulpturami, fasada pa je narejena kar iz raznovrstnih kamnov in kot taka tako lepo vpeta v naravo, res lepo presenetil.



Čudovit se nam je zdel tale izsek iz fasade koče, kjer je obložena s samimi preluknjanimi skalami. Nekatere imajo že same po sebi posebno obliko. Kar sama po sebi se je porodila slika iz preteklosti, ko smo se v šoli učili o »Ćeli kuli« v Nišu, ki je bila v 18. stoletju zgrajena kot opomin na poraz Srbov proti Turkom, v fasado pa so bile na žalost vzidane drugačne »skale«. Na našo srečo pa je Lavričeva koča obložena samo s pravimi kamni.


Tudi okolica koče je lepo urejena, ob njej so razna igrala za otroke, veliko je miz in klopi, izdelanih iz razpolovljenih hlodov, nad kočo je tudi park, povsod pa še veliko takšnih in drugačnih lepo naravno oblikovanih skal.




Za povratek smo ubrali drugo pot, na katero so nas usmerili domačini. Ob panjih lepega čebelnjaka je brenčalo veliko število čebelic – je to prezgodnja pomlad? – verjetno se bodo letošnjo zimo v panje morale še vrniti.




»Vesele planinke«
Vodnik: Herman Rednak
Besedilo in slike: Mimi Mlinar

24. januar 2020

Praproče – »Antonov dan«


Na Prapročah v zadnjih letih prav na poseben način častijo patrona iz stranskega oltarja - Antona puščavnika. Vsako leto januarja pripravijo Antonovo mašo z blagoslovom mesnin, letos je bila že 21. leto zapored. Njihovega praznovanja smo se udeležili že večkrat, naše izhodišče je bilo do sedaj večinoma Polhovem Gradcu.
Letos pa smo se zapeljali skozi Zalog in od tu levo v »Škandrov Graben«, kjer je bila rojena in je svoje otroštvo in mladost preživela ena od naših udeleženk. Razen nje in še ene planinke, so bili vsi drugi tukaj prvič.
Kar takoj smo iz grabna prišli v gozd. Pot je bila ravno toliko strma in pobeljena s snegom, da je bila hoja zelo prijetna.


Mimo kmetije »Pri Mlakarju« smo po dobre pol ure hoje prispeli na   nekoč mogočno kmetijo »Grampovče«. Kako lepa hiša je to včasih bila.



Če samo pomislimo, da se je tukaj rodilo šest otrok (po mojem spominu), če ne še kakšen več, pa ni niti enega naslednika, ki bi to kmetijo peljal naprej. Nekaj sinov je padlo v vojni, ena hčerka se je sicer poročila in živela v Gabršah, ampak ni imela otrok. Vsi ostali pa so bili samski do konca svojega življenja.


Znamenje, postavljeno v čast padlim Grampovčnikovim fantom.


Po še dobre pol ure hoje smo prispeli iz gozda ven na »Hudo njivo«.


Od tu se nam je odprl lep pogled na »Veliko travo« in »Vidmarico«, Sv. Lovrenc pa se skriva za njima.


Pa še pogled na Zalog in Črni vrh


Planinske smerne table »pri Hrastniku« so pa res na čudovitem podstavku.


V šotoru nas je pozdravil prijeten vonj po raznih suhih mesninah. Le kako bi se človek lahko uprl, da jih ne bi poizkusil, pa še za domov nekaj kupil.




 »Vesele planinke«
Vodnik: Herman Rednak
Besedilo in slike: Mimi Mlinar



05. januar 2020

Srečanje na Lovrencu

Kot vsako leto, smo bili tudi letos l.2020 ob 12h na Lovrencu, popoldan pa nazdravili Novemu letu v koči na Ravneku.



23. december 2019

29.Nočni pohod na Polhograjsko Grmado


Pohod bo v petek 10. januarja 2020. Vpis in začetek pohoda je pri gostilni Pratkar v Polhovem Gradcu od 18. do 22. ure. Pohodniška oprema naj bo prilagojena vremenskim razmeram (čelna svetilka, palice in dereze po potrebi).

Informacije: Stane Dvanajščak Gsm  041-514 397

Vabljeni!

Upravni odbor PD Blagajana

Predsednik: Stane Dvanajščak


Koledar pohodov 2020


Januar 2020
1.1.      Srečanje na Lovrencu ob 12h           S.Dvanajščak
10.1.    Nočni pohod na Grmado                   S.Dvanajščak
17.1.    Mladi planinci – Grmada                    B.Trnovec
26.1.    Vesele planinke – Trstelj                    H.Rednak

Februar

1.2.      Mladi planinci – plezanje                    L.Peklaj
16.2.    Socerb – Slavnik                                U.Malovrh
23.2.    Vesele planinke – Mrzlica                  H.Rednak
29.2.    Občni zbor – osn.šola                        S.Dvanajščak

Marec

14.3.    Mladi planinci – plezanje                    L.Peklaj
25.3.    Vesele planinke – Gradiško jezero    H.Rednak
29.3.    Javornik nad Črnim vrhom                I.Dolenc

April

……    Mladi planinci                                     B.Trnovec
4.4.      Dan PD Blagajana – v koči               S.Dvanajščak
19.4.    Vesele planinke – Lavričeva koča    H.Rednak
26.4.    Tromeja                                              U.Malovrh

Maj

……    Mladi planinci                                     L.Peklaj
8.-10.5. Balaton                                             U.Malovrh
16.5.    Golica                                                 T.Kavčič
17.5.    Srečanje planincev MDO                  S.Dvanajščak
22.-24.5. Polhograjska planinska pot            I.Dolenc
30.5.    Cipernik                                              R.Škrlj
31.5.    Vesele pl. – Stolp ljubezni Žusm       H.Rednak

Junij

10.6.    Obletnica smerne table – Grmada    S.Dvanajščak
14.6.    Brana                                                 I.Dolenc
20.6.    Planina Korošica                                A.Kavčič
21.6.    Vesele planinke – Reška planina       H.Rednak
25.-27.6. Mladi planinci – tabor                      L.Peklaj
28.6.    Vrtaška planina                                   R.Škrlj

Julij

4.-5.7. Sedmera jezera                                  U.Malovrh
18.7.    Kamniti lovec                                     T.Kavčič
19.7.    Vesele pl. – Planina Dolga trata         H.Rednak
25.7.    Kepa                                                   I.Dolenc

Avgust

16.8.    Vesele pl. – Planina Dolga trata        H.Rednak
22.8.    Skuta                                                  I.Dolenc
29.8.    Grosser Hafner 3076m-Maltatal        U.Malovrh

September

5.9.      Pl.Konjščica-Bela peč                        T.Kavčič
12.9.    Stol                                                     I.Dolenc
13.9.    Vesele planinke – Sankaška koča     H.Rednak
20.9.    Baška – Ljubmir, Bag                         R.Škrlj
26.9.    Mladi planinci – spoznavni pohod      L.Peklaj
27.9.    Obir                                                    U.Malovrh

Oktober

3.10.    Viševnik                                             A.Kavčič
11.10.  Črna prst                                            U.Malovrh
17.10.  Vesele planinke – Kalanov vrh          H.Rednak
18.10.  Po Pavletovi spominski poti               I.Dolenc
25.10.  Izlet v neznano                                  S.Dvanajščak

November

6.-7.11. Mladi planinci – tabor                       Stane, Barbara, Lucija
8.11.    Korena                                               T.Kavčič
15.11.  Vesele planinke – Kum                      H.Rednak

December

12.12.  Mladi planinci – plezanje                   L.Peklaj
20.12.  Vesele planinke – V neznano            H.Rednak

Januar 2021

1.1.      Srečanje na Lovrencu ob 12h           S.Dvanajščak
8.1.      Mladi planinci                                    Stane, Barbara, Lucija
15.1.    Nočni pohod na Grmado                   S.Dvanajščak

23. oktober 2019

10.pohod po Pavletovi spominski poti


Dokaj lepo jesensko vreme je privabilo veliko število pohodnikov, ki so se podali od osnovne šole Polhov Gradec do Pavletove domačije in naprej do cerkve svete Uršule.







Pohod pripravil: Stane Dvanajščak, 
vodil: Igor Dolenc

20.10.2019

16. oktober 2019

Izlet v neznano 2019


Slovenska tehniška dediščina – Muzej hidroelektrarne Fala in podzemna jama Pekel

Letošnji izlet v neznano je bil nazorna dopolnitev predavanja o slovenski elektroenergetiki, ki ga je imel mag. Drago Bokal sredi septembra v planinski koči na Ravneku. Ogledali smo si namreč Muzej hidroelektrarne Fala. Elektrarna Fala je najstarejša hidroelektrarna na Dravi, saj je začela obratovati pred sto leti, 1918. leta, in še zmeraj obratuje, seveda posodobljena z energetsko najbolj učinkovitimi turbinami in drugo opremo.


Panoramski pogled na elektrarno Fala. Obdajajo jo lepi gozdovi, rahel nadih jesenskih barv se je že ujel v njihove krošnje, sonce jih je pa še dodatno pozlatilo.


Tu je prikazan eden od poskusov v hiši eksperimentov. Tako se električna energija pretvarja v mehansko. Tole Kolumbovo jajce je krožilo po obodu transformatorja, a z njega ni padlo. Nikola Tesla pa seveda ne sme manjkati v takem muzeju.


Tole je osrednji del muzeja; prostor starega dela elektrarne s sedmimi generatorji je ohranjen v prvotni obliki. Ti ogromni stroji so se ustavili leta 1991; od takrat je v tem prostoru mir, iz sosednjega se je pa slišalo enakomerno brnenje njihovih sodobnih naslednikov. Arhitektura prostora je lepa, skladno delujejo svetila, loki stropa in mogočni tehnični velikani.


Tole je eden od posnetkov z vodnikom, ki nam je nazorno pripovedoval o  skrivnostih nastajanja elektrike. Vsega nismo razumeli, a da je to za normalno delovanje vsakdanjega življenja pomembna zadeva pa le ni šlo mimo nas. Pogledi nekaterih so uprti v tla, drugi segajo v višine, kakšne fizikalne zakonitostih se vse dogajajo v notranjosti teh polkrogel pa vedo le izbranci.


Posnetek prikazuje vodilnik in gonilnik turbine. Naloga vodilnika je, da usmerja vodo na gonilnik, ki ga v gibanje poganja kinetična energija vode. V ozadju je pa shematski prikaz delovanja elektrarne, vsega, kar je bilo pred nami v otipljivi obliki. (Tole mi narekuje sosed ob najbližji pisalni mizi.)


Pogled v globino je razkril, kje voda priteka na turbine in kje izteka. Lepo so vidni tudi stebri; hidroelektrarna Fala je prva elektrarna v stebrni izvedbi. Veliko odgovornost prevzemajo vsi ti tehnični strokovnjaki, da vse usklajeno deluje.


Jama Pekel pri Žalcu je bila druga osrednja postaja tokratnega izleta. Ne kaže se s komercialnim bliščem, zato je pa toliko lepša v svoji naravni ohranjenosti. Obdaja jo zelenje, v senci dreves je mogoče mirno posedeti in si ogledovati vhod v temačni podzemni svet, ki resnično ni najbolj usklajenih oblik. Ime Pekel prednamci niso brez vzroka dali temu delu kraškega sveta.


Tale posnetek je pa izbran po liniji najmanjšega odpora. Dokazuje, da domačini najboljše opisujejo domači svet. Pa še netopirček se tako ljubko smeji. Včasih so jim rekli tudi polmišpolptič, kar ni ravno prijazno ime. Dandanašnji so pa bolj prikljubleni. Tudi ti naseljujejo jamo, pred nami pa so se skrili.


Vhod v jamo Pekel od blizu. Oblike so res kar strašljive in ni čudno, da se je ob njih sprostila človeška domišljija. Telo je oprto na dve mogočni nogi; ta peklenšček torej straži jamo.


Vse besedje o jami je med seboj usklajeno, kot se spodobi za slovenščino. Če je jama Pekel, mora biti pač voda Peklenščica. Velik del pohoda po jami nas je spremljala. Pa še nekaj je opazno na posnetku. Dobro je bilo, da smo sklonili glave pred to slikovitostjo naravnih oblik, sicer bi narava hitro pokazala svojo moč. Stropi so bili na nekaterih mestih prav nizki.


Jama slovi tudi po podzemnem slapu, ki je edini podzemni slap v Sloveniji. Visok je štiri metre in vode mu nikoli ne zmanjka. 


Če je jama podzemna, kapnikov ne sme manjkati; vseh vrst so, stalagmiti, stalaktiti in stebri. Na posnetku je pa lepo vidna tudi vsa raznovrstnost oblik in barv. Od vrste rudnine je odvisna barva kapnika, kar je še bolj opazno na naslednjem posnetku.


Čisto prava meduza se je prilepila na strop. Pod njo pa pravi srebrni biserčki lebdijo na koncu pahljačastih podzemnih mojstrovin.


Tu pa toliko sladoledov! In naši otroci niso dobili nobenega. Nezaslišano! Ti podzemni škrati pa res ne razumejo otroških želja. 


Tole je pa pravi plet, z njim bi se gospe lahko ogrnile in polepšale svojo zunanjo pojavo. In na koncu nekaterih resic kapljica vode! Ne smemo se jih dotakniti, sicer narava ne bi več pletla tega ogrinjala. Tako je povedal vodnik. Človekovi civilizacijski »delčki« na prstih bi to preprečili.


Tole so pa elegantno speljane oblike. Tudi v podzemni bratovščini je pestro, eni so bolj urejeni, kot je na posnetku, drugi pa skuštrani, zmršeni in škrbinasti, robati in celo odkrušeni. Tako je življenje tudi v neživem svetu. Ali se lahko potem temu še reče življenje?  Lahko: v prenesenem pomenu, pravijo jezikoslovci.


Za konec pa še tale kapniški steber, ki dodatno dokazuje vse, kar je pripisano pod prejšnjim posnetkom. A še nekaj! Pa ne, da je zapadlo nekaj snega v tem peklu! Saj bi vendar moralo biti vroče. Ali še pekli dandanes niso več taki, kot bi morali biti! Res se vse spreminja!! Najboljše jo je po stopnicah ucvreti na beli dan!

Prispevek: Milka Bokal
Vodenje in organizacija izleta: Stane Dvanajščak in mag.Drago Bokal