Objave

Prikaz objav, dodanih na 2006

Otliško okno 820m

Slika
Kljub slabi vremenski napovedi se nas je zbralo 13 planincev in odšli smo proti Primorski. Zaparkirali smo pri izviru Hublja, si ga ogledali, nato pa nadaljevali pot proti Otliškemu oknu. Ob strmem južnem vznožju Trnovskega gozda, v prepadnih stenah na južnih pobočjih Gore, izvira Hubelj, eden najmočnejših pritokov Vipave. na poti na Goro nas je ustavil sam hudič... malo Otliško okno mladi arhitekt Damjan Popelar je v bližini Otliškega okna izdelal KAMNITO SPIRALO (polž). Kamnita spirala je polna simbolnih pomenov. Na eni strani ima središče, druga stran pa vodi v neskončnost. Gre za primer moderne likovne umetnosti, imenovane tudi earth art zčetek SPIRALE Otliško okno velja za naravno znamenitost Slovenije. Po njem, oz.votli steni, skozi katero se odpira nenavaden pogled na Vipavsko dolino, je dobila ime vas Otlica. Ljudsko izročilo pravi, da jo je naredil sam hudič..... še pogled na okno in Vipavske strani... Kljub dežju, ki nas je spremljal skoraj vso pot, smo vsi ostali dobre volje

Predavanje alpinista Pavleta Kozjeka na PŠ Črni Vrh

Slika
Gospod Pavle Kozjek nas je obiskal v petek, 15. 12. 2006, na povabilo planinskega krožka. Medse so ga povabili mladi planinci PŠ Črni Vrh, saj je gospod Kozjek tudi stric dveh naših učencev. Predavanje s fotografijami se je pričelo ob 18. uri. Naš vrhunski alpinist nam je predstavil svojo zadnjo odpravo v Himalaji na 8201 m visok Čo Oj. Posebnost tega vzpona je bila, da ga je Pavle Kozjek opravil sam, v enem zamahu, brez dodatnega kisika. Na goro je splezal po čisto novi in zelo zahtevni Slovenski smeri. Svoj vzpon je pričel še v trdi temi – ob treh zjutraj in ga zaključil isti dan v poznih večernih urah. Tako so naši slovenski alpinisti spet dokazali, česa vsega je zmožen človek, ki ima trdo voljo in moč, da premaga goro po prvenstveni smeri in v takih pogojih. Ob koncu tudi vprašanj ni manjkalo in veseli smo bili, da med nami živi tak človek, kot je Pavle Kozjek. Simona Planinc

Slajka 789m

Slika
To nedeljo nas je pot peljala v Škofjeloško hribovje - na Slajko. Pot je bila prijetna, ne naporna in kar prehitro smo bili na vrhu. Udeležba na pohodu je bila pohvalno velika, saj nas je bilo 25. Prva kontrolna točka pri Francki. Vsi smo se želeli podpisati ..... potem pa strmo navzgor smer so man kazale prijazne oznake pri koči......... Zaključili smo ob dobrem kosilu v Lučinah

Lubnik 1025m

Slika
Planinski krožek na jesenskem pohodu Kljub sobotnemu muhastemu vremenu se nas je pod Lubnikom, priljubljeno izletniško točko Škofjeloškega hribovja, zbralo 54 malo mlajših in malo starejših nadobudnih pohodnikov. Malo mlajši so člani planinskega krožka OŠ Polhov Gradec in podružnice Črni Vrh, malo starejši pa njihovi starši, mentorice planinskega krožka in vodniki PD Blagajana. Sama pot navkreber se je vila pretežno čez gozd in je trajala slabi dve uri. Po poti nas je spremljalo pretežno deževno vreme, vendar nas to sploh ni motilo. Toliko bolj prijeten je bil prihod v toplo kočo na samem vrhu hriba. Ko smo vstopili, je prostor prijetno zadišal po domači kuhinji, kjer je gospodinja ravnokar iz peči vzela sveže pečeno ocvirkovco s hrustljavo skorjo. Hladne roke nam je pogrel čajček in po doma pripravljeni malici iz nahrbtnika, smo se podali nazaj v dolino. Vračali smo se po isti poti, ki je bila nekoliko bolj naporna zaradi mokrih skal in korenin. Vsake toliko si nekje iz

V neznano

Slika
V neznano.... Ampak to traja samo toliko časa, dokler ne razrešimo ugank, ki nam jih postavi Stane. V pomoč nam nameče celo goro podatkov, a kaj, ko niso zaviti v celofan, ampak v pak-papir. Odšli smo v Prekmurje. Bukovniško jezero leži na jugovzhodu Goričkega in s svojo gozdnato okolico ne privlači samo nedeljskih turistov, gobarjev in ribičev, ampak je to območje privlačno zaradi blagodejnih energij, ki imajo zdravilne učinke za najrazličnejše tegobe in bolezni današnjega časa. Radiostezisti so ugotovili, da skozi celotno območje od Bukovniškega jezera do kapelice sv.Vida tečeta dve liniji moči, ki se sekata prav na območju hriba, na njem pa se nahaja več mest z izviri ugodne energije zemeljskega ali kozmičnega izvora. 26 zdravilnih točk je posebej označenih, na zgibanki, ki jo dobite, pa so navodila, kje in koliko časa se lahko na njih zadržujete. Bodonci Ustavili smo se v Bodoncih, da si ogledamo evangelistično cerkev. Izvedeli smo marsikaj. Evangelistična cerkev Augsbur

Učka 1396m

Slika
Ker ne hodimo velikokrat po planinah čez mejo, tokrat malo uvoda. Učka se nahaja v vzhodnem delu istrskega trikotnika. Istro lahko shematsko razdelimo na tri pasove. Južni del njenega trikotnika je najnižji in se imenuje Crvena Istra. Nad njo je malo višji pas, ki je zaradi sivega lapora dobil ime Siva Istra in najvišji pas-Bela istra, ki je dobila ime po belem apnencu. V tem planinskem delu leži planina Učka, ki s svojo lego otežuje prehod iz Istre v svet. Učka je planina enostavne oblike, z dvema strmima pobočjema in ostro začrtanim hrbtom. Hrbet je najvišji na začetku-Vojak 1396m, od tu pa se preko vrhov Brgut 906m, Šikovec 779m in Sisol 883m postopno spušča proti jugu do Plominskega kanala, kjer potone v morju. Planina Učka je iz apnenca in je zelo bogata s kraškimi – speleološkimi pojavi. Tu prevladuje mediteranska klima (zaradi bližine morja), v visokem pasu pa snežni zameti do maja meseca onemogočajo dostop po cesti do vrha Učke. Rastlinski svet je zelo raznolik. V spodnj

Visoki Kanin 2587m

Slika
Kljub zgodnji uri se nas je zbralo 19 planincev, pripravjenih za vzpon na Veliki Kanin. Na zgornji postaji gondole nas je pričakalo sonce in nebo brez oblačkov. Previdno v koloni smo začeli z vzponom že smo v skalah pogled na naš cilj, ki je še daleč kozorogi pogled čez mejo v Italijo še malo, pa bomo na vrhu na vrhu redko cvetje ob poti Prestreljeniško okno še do gondole in domov

Vrtača 2181m

Slika
Izhodišče tokratnega pohoda je bil Ljubelj. Ker smo lovili še lepo dopoldansko vreme, smo se do Zelenice popeljali s sedežnico. Tam nas je pričakalo prelepo pozno poletno jutro. Čeprav nas je bilo le sedem, smo se imeli lepo. Pogled na Vrtačo iz Zelenice. Na vrhu se nam je odprl razgled na avstrijsko Koroško. Zaslužen počitek. Po nebu pa so se že podile meglice, ki so prinašale poslabšanje vremena. Pogled na Vrtačo z druge strani. Zaslužena malica in počitek Simona Planinc