17. december 2006

Otliško okno 820m

Kljub slabi vremenski napovedi se nas je zbralo 13 planincev in odšli smo proti Primorski. Zaparkirali smo pri izviru Hublja, si ga ogledali, nato pa nadaljevali pot proti Otliškemu oknu.

Ob strmem južnem vznožju Trnovskega gozda, v prepadnih stenah na južnih pobočjih Gore, izvira Hubelj, eden najmočnejših pritokov Vipave.

na poti na Goro nas je ustavil sam hudič...

malo Otliško okno

mladi arhitekt Damjan Popelar je v bližini Otliškega okna izdelal KAMNITO SPIRALO (polž). Kamnita spirala je polna simbolnih pomenov. Na eni strani ima središče, druga stran pa vodi v neskončnost. Gre za primer moderne likovne umetnosti, imenovane tudi earth art
zčetek SPIRALE

Otliško okno velja za naravno znamenitost Slovenije. Po njem, oz.votli steni, skozi katero se odpira nenavaden pogled na Vipavsko dolino, je dobila ime vas Otlica. Ljudsko izročilo pravi, da jo je naredil sam hudič.....
še pogled na okno in Vipavske strani...

Kljub dežju, ki nas je spremljal skoraj vso pot, smo vsi ostali dobre volje in zaključili pohod v OSMICI v Lokavcu.

15. december 2006

Predavanje alpinista Pavleta Kozjeka na PŠ Črni Vrh

Gospod Pavle Kozjek nas je obiskal v petek, 15. 12. 2006, na povabilo planinskega krožka. Medse so ga povabili mladi planinci PŠ Črni Vrh, saj je gospod Kozjek tudi stric dveh naših učencev.

Predavanje s fotografijami se je pričelo ob 18. uri. Naš vrhunski alpinist nam je predstavil svojo zadnjo odpravo v Himalaji na 8201 m visok Čo Oj. Posebnost tega vzpona je bila, da ga je Pavle Kozjek opravil sam, v enem zamahu, brez dodatnega kisika. Na goro je splezal po čisto novi in zelo zahtevni Slovenski smeri. Svoj vzpon je pričel še v trdi temi – ob treh zjutraj in ga zaključil isti dan v poznih večernih urah. Tako so naši slovenski alpinisti spet dokazali, česa vsega je zmožen človek, ki ima trdo voljo in moč, da premaga goro po prvenstveni smeri in v takih pogojih. Ob koncu tudi vprašanj ni manjkalo in veseli smo bili, da med nami živi tak človek, kot je Pavle Kozjek.
Simona Planinc

03. december 2006

Slajka 789m

To nedeljo nas je pot peljala v Škofjeloško hribovje - na Slajko. Pot je bila prijetna, ne naporna in kar prehitro smo bili na vrhu. Udeležba na pohodu je bila pohvalno velika, saj nas je bilo 25.

Prva kontrolna točka pri Francki. Vsi smo se želeli podpisati .....

potem pa strmo navzgor

smer so man kazale prijazne oznake

pri koči.........

Zaključili smo ob dobrem kosilu v Lučinah

18. november 2006

Lubnik 1025m

Planinski krožek na jesenskem pohodu

Kljub sobotnemu muhastemu vremenu se nas je pod Lubnikom, priljubljeno izletniško točko Škofjeloškega hribovja, zbralo 54 malo mlajših in malo starejših nadobudnih pohodnikov. Malo mlajši so člani planinskega krožka OŠ Polhov Gradec in podružnice Črni Vrh, malo starejši pa njihovi starši, mentorice planinskega krožka in vodniki PD Blagajana.

Sama pot navkreber se je vila pretežno čez gozd in je trajala slabi dve uri. Po poti nas je spremljalo pretežno deževno vreme, vendar nas to sploh ni motilo. Toliko bolj prijeten je bil prihod v toplo kočo na samem vrhu hriba. Ko smo vstopili, je prostor prijetno zadišal po domači kuhinji, kjer je gospodinja ravnokar iz peči vzela sveže pečeno ocvirkovco s hrustljavo skorjo. Hladne roke nam je pogrel čajček in po doma pripravljeni malici iz nahrbtnika, smo se podali nazaj v dolino. Vračali smo se po isti poti, ki je bila nekoliko bolj naporna zaradi mokrih skal in korenin. Vsake toliko si nekje iz kolone zaslišal: "Auuu, moja rita!" Kljub nekaterim padcem, ki so bili do končne točke že pozabljeni, se je pot končala brez resno resnih poškodb. Pohod smo zaključili z obvezno "gasilsko" sliko.










Ponovno se vidimo v mesecu januarju na novem pohodu ali pa na kakšnem presenečenju drugačne vrste.

Nina Bagar

28. oktober 2006

V neznano

V neznano.... Ampak to traja samo toliko časa, dokler ne razrešimo ugank, ki nam jih postavi Stane. V pomoč nam nameče celo goro podatkov, a kaj, ko niso zaviti v celofan, ampak v pak-papir.

Odšli smo v Prekmurje.

Bukovniško jezero leži na jugovzhodu Goričkega in s svojo gozdnato okolico ne privlači samo nedeljskih turistov, gobarjev in ribičev, ampak je to območje privlačno zaradi blagodejnih energij, ki imajo zdravilne učinke za najrazličnejše tegobe in bolezni današnjega časa. Radiostezisti so ugotovili, da skozi celotno območje od Bukovniškega jezera do kapelice sv.Vida tečeta dve liniji moči, ki se sekata prav na območju hriba, na njem pa se nahaja več mest z izviri ugodne energije zemeljskega ali kozmičnega izvora. 26 zdravilnih točk je posebej označenih, na zgibanki, ki jo dobite, pa so navodila, kje in koliko časa se lahko na njih zadržujete.

Bodonci Ustavili smo se v Bodoncih, da si ogledamo evangelistično cerkev. Izvedeli smo marsikaj. Evangelistična cerkev Augsburške veroizpovedi na Slovenskem zajema 13 cerkvenih občin s približno 20000 verniki. Začetki omenjene Cerkve segajo v 16.stol.etje, ko so reformatorji Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Sebastjan Krelj ter drugi položili temelj slovenskemu jeziku ter hkrati izdali prve tiskane knige v slovenščini (katekizem, Sv.pismo, učbenik). V dobi protireformacije je bilo to gibanje zatrto, ohranilo se je le na vzhodu dežele.

Grad pri Gradu na Goričkem Sredi zelenega gričevja nas je pričakal največji grad na Slovenskem, saj premore kar 365 sob. Grad, po obsegu izjemen spomeniški kompleks izvira v jedru še iz 12.stoletja. Prva pisna omemba spada v leto 1208. Utrdba stoji na vzpetini nad vasjo Grad na Goričkem, sredi večjega parka. Zgradba je v osnovi srednjeveška. Prizidane mogočne rondele so renesančne. Notranje dvorišče obrobljajo dvonadstropne arkade. Stojijo na opečnih slopih. Ob gradu je na južni strani prislonjena kapela z baročnim zvonikom iz prve polovice 18.stoletja.
Ne samo grad, temveč cela vas Grad se je ta dan pripravljala na noč čarovnic in bilo je res nepozabno.

Na poti domov smo si še enkrat napolnili želodce pri Krambergerju v Pernici in veliko truda so porabili, da so nas spravili na avtobus in domov.

Mejni kamen-Tromejnik. Sprehodili smo se po delu gozdne učni poti, ki meri 2600m. Najvišja točka učne poti je mejni kamen (nadm.v.387.6m), ki predstavlja stičišče treh državnih mej – Slovenije, Avstrije in Madžarske. Postavljen je bil leta 1924.


Energijska točka 17. Odvajanje od alkohola. Nista dolgo vztrajala, saj sta slutila, kaj ju čaka na tč.27

Voda iz Vidovega studenca je menda zdravilna. Posamezniki verjamejo v njene zdravilne učinke in trdijo, da se po hkratnem pitju izvirske vode in zadrževanju na tem blagodejnem območju, njeno zdravilno delovanje še poveča.

Eni pa so pohiteli da pripravijo energijsko točko št.27

Točka št.27 Verjemite, da se je večina zadržala na tej točki dalj časa, kot prej na vseh skupaj. Zdravilni učinek te točke še ni dokazan.

Grad Grad z 365 sobami

Pred gradom je kaznjencu le sreča pomagala, de se je rešil giljotine

Ples čarovnic se bo kmalu pričel.

Tudi bučna gosenica se je odpravija na praznovanje

še malo za strah.....

Tromejnik

01. oktober 2006

Učka 1396m

Ker ne hodimo velikokrat po planinah čez mejo, tokrat malo uvoda.

Učka se nahaja v vzhodnem delu istrskega trikotnika.

Istro lahko shematsko razdelimo na tri pasove. Južni del njenega trikotnika je najnižji in se imenuje Crvena Istra. Nad njo je malo višji pas, ki je zaradi sivega lapora dobil ime Siva Istra in najvišji pas-Bela istra, ki je dobila ime po belem apnencu. V tem planinskem delu leži planina Učka, ki s svojo lego otežuje prehod iz Istre v svet.

Učka je planina enostavne oblike, z dvema strmima pobočjema in ostro začrtanim hrbtom. Hrbet je najvišji na začetku-Vojak 1396m, od tu pa se preko vrhov Brgut 906m, Šikovec 779m in Sisol 883m postopno spušča proti jugu do Plominskega kanala, kjer potone v morju.

Planina Učka je iz apnenca in je zelo bogata s kraškimi – speleološkimi pojavi. Tu prevladuje mediteranska klima (zaradi bližine morja), v visokem pasu pa snežni zameti do maja meseca onemogočajo dostop po cesti do vrha Učke. Rastlinski svet je zelo raznolik. V spodnjem delu zahodnih pobočij so kostanjevi gozdovi in zaradi velike vlage mediteranska vegetacija-lovor. V srednjem pasu prevladuje hrast, v najvišjem pa bukev. V flišni coni na višini okoli 900m je pas zelenih livad, ki jih krasijo primule, narcise, kranjska lilija, encijan....

Mi smo pohod pričeli na gorskem prelazu Poklon 922m in se mimo Jazovine po grebenu povzpeli do vrha Učke (Vojak 1396m). Z vrha smo se spustili na Sedlo, ter se mimo Vrat vrnili na Poklon. Od tu smo se odpeljali do kanjona Vele Drage, ki je geomorfološki naravni spomenik in se sprehodili po Učni poti Vela Draga.

Na poti sreče z vremenom res nismo imeli, saj zaradi megle ni bilo nobenega razgleda iz Učke, tudi cvetja med potjo ni bilo več veliko, bili pa smo navdušeni nad Velo Drago- kanjonsko udornino, v kateri so atmosferski procesi topljenja in erozije sten usvarili čudovito pokrajino sredi skal, ki je postala »Meka« za ljubitelje narave, rekreativce in alpiniste.


skozi bukov gozd se je četica 45 pohodnikov in šofer avtobusa napotila proti današnjemu cilju

počitek

še malo, pa smo na vrhu

vrh Vojak 1396m v magli

na Sedlu

sestop

Vela Draga

zaključek ni bil slab

10. september 2006

Visoki Kanin 2587m

Kljub zgodnji uri se nas je zbralo 19 planincev, pripravjenih za vzpon na Veliki Kanin. Na zgornji postaji gondole nas je pričakalo sonce in nebo brez oblačkov.

Previdno v koloni smo začeli z vzponom

že smo v skalah

pogled na naš cilj, ki je še daleč

kozorogi

pogled čez mejo v Italijo

še malo, pa bomo na vrhu


na vrhu

redko cvetje ob poti

Prestreljeniško okno

še do gondole in domov

20. avgust 2006

Vrtača 2181m

Izhodišče tokratnega pohoda je bil Ljubelj. Ker smo lovili še lepo dopoldansko vreme, smo se do Zelenice popeljali s sedežnico. Tam nas je pričakalo prelepo pozno poletno jutro.


Čeprav nas je bilo le sedem, smo se imeli lepo.

Pogled na Vrtačo iz Zelenice.

Na vrhu se nam je odprl razgled na avstrijsko Koroško.

Zaslužen počitek. Po nebu pa so se že podile meglice, ki so prinašale poslabšanje vremena.

Pogled na Vrtačo z druge strani.

Zaslužena malica in počitek

Simona Planinc