28. oktober 2006

V neznano

V neznano.... Ampak to traja samo toliko časa, dokler ne razrešimo ugank, ki nam jih postavi Stane. V pomoč nam nameče celo goro podatkov, a kaj, ko niso zaviti v celofan, ampak v pak-papir.

Odšli smo v Prekmurje.

Bukovniško jezero leži na jugovzhodu Goričkega in s svojo gozdnato okolico ne privlači samo nedeljskih turistov, gobarjev in ribičev, ampak je to območje privlačno zaradi blagodejnih energij, ki imajo zdravilne učinke za najrazličnejše tegobe in bolezni današnjega časa. Radiostezisti so ugotovili, da skozi celotno območje od Bukovniškega jezera do kapelice sv.Vida tečeta dve liniji moči, ki se sekata prav na območju hriba, na njem pa se nahaja več mest z izviri ugodne energije zemeljskega ali kozmičnega izvora. 26 zdravilnih točk je posebej označenih, na zgibanki, ki jo dobite, pa so navodila, kje in koliko časa se lahko na njih zadržujete.

Bodonci Ustavili smo se v Bodoncih, da si ogledamo evangelistično cerkev. Izvedeli smo marsikaj. Evangelistična cerkev Augsburške veroizpovedi na Slovenskem zajema 13 cerkvenih občin s približno 20000 verniki. Začetki omenjene Cerkve segajo v 16.stol.etje, ko so reformatorji Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Sebastjan Krelj ter drugi položili temelj slovenskemu jeziku ter hkrati izdali prve tiskane knige v slovenščini (katekizem, Sv.pismo, učbenik). V dobi protireformacije je bilo to gibanje zatrto, ohranilo se je le na vzhodu dežele.

Grad pri Gradu na Goričkem Sredi zelenega gričevja nas je pričakal največji grad na Slovenskem, saj premore kar 365 sob. Grad, po obsegu izjemen spomeniški kompleks izvira v jedru še iz 12.stoletja. Prva pisna omemba spada v leto 1208. Utrdba stoji na vzpetini nad vasjo Grad na Goričkem, sredi večjega parka. Zgradba je v osnovi srednjeveška. Prizidane mogočne rondele so renesančne. Notranje dvorišče obrobljajo dvonadstropne arkade. Stojijo na opečnih slopih. Ob gradu je na južni strani prislonjena kapela z baročnim zvonikom iz prve polovice 18.stoletja.
Ne samo grad, temveč cela vas Grad se je ta dan pripravljala na noč čarovnic in bilo je res nepozabno.

Na poti domov smo si še enkrat napolnili želodce pri Krambergerju v Pernici in veliko truda so porabili, da so nas spravili na avtobus in domov.

Mejni kamen-Tromejnik. Sprehodili smo se po delu gozdne učni poti, ki meri 2600m. Najvišja točka učne poti je mejni kamen (nadm.v.387.6m), ki predstavlja stičišče treh državnih mej – Slovenije, Avstrije in Madžarske. Postavljen je bil leta 1924.


Energijska točka 17. Odvajanje od alkohola. Nista dolgo vztrajala, saj sta slutila, kaj ju čaka na tč.27

Voda iz Vidovega studenca je menda zdravilna. Posamezniki verjamejo v njene zdravilne učinke in trdijo, da se po hkratnem pitju izvirske vode in zadrževanju na tem blagodejnem območju, njeno zdravilno delovanje še poveča.

Eni pa so pohiteli da pripravijo energijsko točko št.27

Točka št.27 Verjemite, da se je večina zadržala na tej točki dalj časa, kot prej na vseh skupaj. Zdravilni učinek te točke še ni dokazan.

Grad Grad z 365 sobami

Pred gradom je kaznjencu le sreča pomagala, de se je rešil giljotine

Ples čarovnic se bo kmalu pričel.

Tudi bučna gosenica se je odpravija na praznovanje

še malo za strah.....

Tromejnik

01. oktober 2006

Učka 1396m

Ker ne hodimo velikokrat po planinah čez mejo, tokrat malo uvoda.

Učka se nahaja v vzhodnem delu istrskega trikotnika.

Istro lahko shematsko razdelimo na tri pasove. Južni del njenega trikotnika je najnižji in se imenuje Crvena Istra. Nad njo je malo višji pas, ki je zaradi sivega lapora dobil ime Siva Istra in najvišji pas-Bela istra, ki je dobila ime po belem apnencu. V tem planinskem delu leži planina Učka, ki s svojo lego otežuje prehod iz Istre v svet.

Učka je planina enostavne oblike, z dvema strmima pobočjema in ostro začrtanim hrbtom. Hrbet je najvišji na začetku-Vojak 1396m, od tu pa se preko vrhov Brgut 906m, Šikovec 779m in Sisol 883m postopno spušča proti jugu do Plominskega kanala, kjer potone v morju.

Planina Učka je iz apnenca in je zelo bogata s kraškimi – speleološkimi pojavi. Tu prevladuje mediteranska klima (zaradi bližine morja), v visokem pasu pa snežni zameti do maja meseca onemogočajo dostop po cesti do vrha Učke. Rastlinski svet je zelo raznolik. V spodnjem delu zahodnih pobočij so kostanjevi gozdovi in zaradi velike vlage mediteranska vegetacija-lovor. V srednjem pasu prevladuje hrast, v najvišjem pa bukev. V flišni coni na višini okoli 900m je pas zelenih livad, ki jih krasijo primule, narcise, kranjska lilija, encijan....

Mi smo pohod pričeli na gorskem prelazu Poklon 922m in se mimo Jazovine po grebenu povzpeli do vrha Učke (Vojak 1396m). Z vrha smo se spustili na Sedlo, ter se mimo Vrat vrnili na Poklon. Od tu smo se odpeljali do kanjona Vele Drage, ki je geomorfološki naravni spomenik in se sprehodili po Učni poti Vela Draga.

Na poti sreče z vremenom res nismo imeli, saj zaradi megle ni bilo nobenega razgleda iz Učke, tudi cvetja med potjo ni bilo več veliko, bili pa smo navdušeni nad Velo Drago- kanjonsko udornino, v kateri so atmosferski procesi topljenja in erozije sten usvarili čudovito pokrajino sredi skal, ki je postala »Meka« za ljubitelje narave, rekreativce in alpiniste.


skozi bukov gozd se je četica 45 pohodnikov in šofer avtobusa napotila proti današnjemu cilju

počitek

še malo, pa smo na vrhu

vrh Vojak 1396m v magli

na Sedlu

sestop

Vela Draga

zaključek ni bil slab