28. maj 2007

24 urni pohod po Polhograjski planinski poti

Ali je že kdo pomislil, da bi hodil okoli Polhovega Gradca kar tri dni? Verjetno vas ni veliko. Za to moraš biti malo trčen ali pa član PD Blagajana.
Člani PD Blagajana se vsako leto odpravimo na pohod po Polhograjski planinski poti. S pohodom pričnemo v petek popoldan, končamo pa ga v nedeljo opoldan. Vmes ne manjka ne zabave, ne žuljev in če bi ves znoj, ki ga na poti pridelamo sproti spravljali v cisterno, bi se bučnega olja (znoja po naše) nabralo kar za prodajo.
Pot pa poteka takole:
Zberemo se "Pri Glažarju"v Babni gori, spijemo šnopček ali sok in se odpravimo na pot. Za spalne vreče in še kaj poskrbi naše spremstvo (Mici in Francka) .

Slikanje pred štartom skupaj z Glažarjevimi in spremljevalno ekipo

Iz Babne gore se napotimo proti Ključu 633m, od tu pa se spustimo proti Prošci 423m.

Počitek na Prošci pred vzponom na Koreno 720m. Iz Babne gore do Korena smo potrebovali približno 4 ure. Dobro večerjo so nam pripravili na Kmetiji odprtih vrat "Pr´Lenart", kjer smo tudi prespali (na skednju)

Koreno v zgodnjih jutranjih urah drugi dan.
Že ob 6.uri se odpravimo proti Kožljeku. Pot poteka preko travnikov,

po kolovozih in makadamski cesti. Pot je lepa in ne naporna, pogled iz Kožljeka na naš današnji končni cilj-Bezje pod Toščem pa nam je dal misliti.

Še lepše pa je bilo pomisliti na zajtrk, ki nas je čakal na Kmetiji pri Hlipč na Samotorci. Tu nas vsako leto pričaka kislo mleko, žganci, ocvirkovca, kavica.....

med potjo smo se sladkali z jagodami

Od to smo se spustili v dolino v Ljublanico, nato pa vzpon na Butajnovo in do Čamerja, kjer smo si privoščili počitek

Iz Čamerja smo nadaljevali mimo Žula, Suša do Žlebedra v Jernejčkovem grabnu. Čas je bil za kosilo. Tudi pri Žlebedru smo vedno lepo sprejeti.
Pot smo nadaljevali čez Pečovje do Rusa na Srednjem vrhu.

Prisrčno srečanje z Rusovim atom. Vedno se veseli našega obiska, mi pa smo veseli srečanja z njim.

Od Rusa vodi pot mimo Buha, Aliča, Vrbančka na Sivko 934m, ter naprej proti Pasji ravni.


Na Prosenovem griču nas je čakala "Prva pomoč" s Simono in Alešem (pivom, vinom in vodo), kar nam je dalo moči, da smo prišli ob 20.uri do "Ogrinca" v Bezjah. Tu smo povečerjali in prespali na seniku.
Tretji dan smo zapustili Bezje,

ter se napotili mimo sv. Jedrti na Tošč 1021m.

cvetje na poti

na Tošču. Zdaj pa samo še mimo Gont na Grmado 899m

ter spust v dolino

kjer smo zaključili tridnevno pustolovščino. Pred našo kočo so nam pripravili lep sprejem. Zaključek poti pa smo združili z praznovanjem 60letnice našega planinca Braneta

Vsi mu želimo, da se mu njegova želja, ki si jo je na praznovanju zaželel, izpolni!!!!

20. maj 2007

Srečanje MDO Notranjske-Šentjošt

Vsakoletno srečanje planinskih društev MDO Notranjske je letos organiziralo PD Šentjošt. Po kratkem pozdravnem govoru in opisu poti, ki so nam jo organizatorji pripravili za današnji pohod, smo se odpravili na pot. Prehodili naj bi del Šentjoške krožne poti


Iz Šentjošta smo krenili proti Lavrovcu

med potjo ........

počitek na Lavrovcu

potem pa povratek mimo Smrečja, kjer smo imeli krajši postanek, proti Šentjoštu


konja ob poti sta bila začudena nad tako množico pohodnikov


Zaključek poti je bil pri Brunarici Grič na Šentjoštu, kjer so nam organizatorji pripravili kulturni program. Poskrbeli pa so tudi za naše želodce.

Po kratkem kulturnem programu, je navzoče pozdravil tudi predsednik MDO Notranjske g.Marko Goršič.

Sledilo je družabno srečanje z ansamblom Jurčki.

13. maj 2007

Lipnik 804m, Kavčič 883m, Golič 889m

Južno od Slavnika, kjer se slovenski hribi še zadnjič povzpnejo nad 1000 metrov, preden se dokončno vdajo v usodo in se spustijo proti Piranskemu zalivu, boste na sosednjem grebenu, ki se zlagoma dviga nad Podgorskim krasom in na drugi strani čez Kraški rob strmo pade proti Bržaniji, našli pokrajino, v kateri se je čas ustavil. Tu so prostrani, razgledni kraški travniki v okolici Goliča, pa tja do zadnjega slovenskega vrha nad Kraškim robom Kavčiča. Položni travniki vas bodo prijazno sprejeli v vseh letnih časih, najlepši pa so nedvomno v pozni pomladi, ko tod zacvetijo kojniške perunike, narcise, potonke, navadni jesenček, zlati koren, košutniki...



Svojo pot smo pričeli v Zazidu, kjer smo
pustili avtomobile in se odpravili proti Lipniku.


že prve trave ob poti so nas s svojimi svilnatimi skuštranimi laski navdušile


navdušeni pa smo bili tudi, ko smo osvojili prvega od treh zastavljenih ciljev - Lipnik

Na poti od Lipnika proti Kavčiču pa se nam je pokazala pokrajina v svoji najlepši podobi. Med drugim so jo krasile potonke, narcise, perunike....

na poti proti Kavčiču

naša dva Kavčiča na vrhu Kavčiča

francoski lan

zmagoslavno na tretjem vrhu-Goliču

potem pa slovo od prelepe pokrajine in na zasluženo kosilo

na turistični kmetiji "Pri Malnarjecih" v Slavini so nas prijazno sprejeli, lepo postregli in dobro nahranili

"Pri Malnarjevih", Slavina 36, 6258 Prestranek, tel.05/754-24-57

03. maj 2007

Paklenica in Kornati 26-30.4.2007

Nacionalni park Paklenica se razprostira po južnih obronkih masiva Velebit na površini 9600ha.To je področje izjemnih naravnih lepot, raznovrstnih geoloških formacij, zanimivega rastlinskega in živalskega sveta, zaradi katerih je bilo celotno področje proglašeno za Nacionalni park že leta 1949. To je področje edinstvenega in neobičajnega stika morja in planin, področja bogatega z gozdovi bukve in črnega bora, globokimi kanjoni urezanimi v glavni greben Velebita, edinstvenimi kraškimi pojavi (škrape, žlebovi, razpoke, podzemne jame).
Alpinizem v Paklenici se je pričel leta 1938, ko je Dragutin Brahm poskušal preplezali Aničin kuk. Žal se je pri tem smrtno ponesrečil. Druga faza alpinizma se je pričela l.1955, ko je bila preplezana najtežja smer, Mosoraški. Danes je na pakleniških plezališčih preko 400 opremljenih in urejenih plezalnih smeri različnih dolžin in različne težavnosti.

Člani PD Blagajana smo se udeležili planinskega dopustovanja v Paklenici in na Kornatih.

1. dan :Po mučni nočni vožnji proti morju smo ob 6h zjutraj prispeli v Starigrad. Po jutranji kavici se je pričelo zares. Iz Selin smo se podali v kanjon Male paklenice, mimo jame Kapljarka, skozi Lekine njive, mimo Jurlin v Veliko Paklenico in v Starigrad.

takole smo se malo po 6. uri zjutraj po neprespani noči pripravljali na prvi pohod

počitek v kanjonu Male Paklenice

Le kako je splezal tja gor? Kmalu smo ta balvan preplezali vsi

ob poti

Lekine njive

Velika Paklenica

2. dan : Iz vasi Punta pri Starigradu smo krenili mimo Milovcev, M. In V. Vaganca proti Bojinem Kuku (1110m). Od tu smo se spustili v Milovac, ter z avtobusom v Starigrad.

kmalu po odhodu na turo smo se znašli na zanimivih, ostrih skalah

še pogled na morje.....

pod Bojinim kukom nas je pričakal prijazen slonček

skalovje na tem delu Velebita je polno škrap, žlebov, razpok, jam....,

ena skala je bolj zanimiva od druge

pohodniki pod skulpturo, ki jo je izklesala narava

V srednjem delu hrvaškega Jadrana se nahaja skupina otokov imenovanih Kornati.
Zaradi izjemnih lepot, zanimive geomorfologije je bil večji del Kornatov leta 1980 proglašen za Nacionalni park.

3. dan : Avtobus nas je odpeljal v Zadar, kjer nas je čakala barka za križarjenje po Kornatih. Iz Zadra smo se preko Ždrelca odpeljali proti Dugemu otoku. Po ogledu sten smo se odpeljali v kamp Mir v zalivu Talaščica. Od tu pa na sprehod okrog slanega jezera, si zgradili vsak svoj obelisk za srečo, ta korajžni so poskakali v morje, nato smo se skupaj vrnili na kosilo. Vožnja proti Zadru je kar prehitro minila. Ostala nam bo v lepem spominu.

vkrcali smo se na barko

kljub soncu nam ni bilo toplo

vso pot smo imeli spremstvo

prijetno srečanje na Dugem otoku ob Slanem jezeru

vsak si je postavil svoj obelisk za srečo

Slano jezero na Dugem otoku

na vrhu sten, v ozadju Slano jezero

4. dan : Iz Starigrada smo se odpravili skozi vas Punta, Tomiče na Vidakov kuk (866m),od tu pa mimo Manite peči spustili v kanjon V.Paklenice ter povratek v Starigrad.

počitek na poti na Vidakov kuk

spremljevalke ob poti

Rajko in Tone na Vidakovem kuku
zadnji vzpon

pogled nazaj na Vidakov kuk 866m in v ozadju Bojin kuk 1110m

zadnji spust proti Manita peči

še slovo od prijaznih domačink, v avtobus in proti domu