Kraški rob - Črni Kal

Lepo februarsko vreme je privabilo veliko planincev, da so se nam pridružili na pohodu po Kraškem robu.

Kraški rob označuje pokrajino, kjer se kraška planota Kras s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v flišno pokrajino Slovenske Istre. Predstavlja geološko, geomorfološko in podnebno mejo. Razteza se v okoli 20 kilometrov dolgem in 2.5 do 5 kilometrov širokem pasu od Socerba do Mlinov. Evidentiranih je 47 strmih kamnitih sten v skupni dolžini 51 kilometrov, na ostenja pa se vežejo še druge drobne reliefne oblike kot so udori, spodmoli, škrapljišča, skalni podori, jame. Stene so geološko zanimive zaradi luskaste zgradbe, ki je edinstvena v Sloveniji.

pogled na vas Črni Kal iz roba

na levi zadaj: viadukt Črni kal, ki je s svojo dolžino skoraj 1 km in višino skoraj 100 m cestni objekt in gradbena konstrukcija presežnikov........

V sredini: ostanki gradu Črni Kal, katerega je dal sezidati grof Ulrik, da bi obvaroval cesto iz Rižanske doline proti notranjosti. Dostop je bil možen le preko mostu. Leta 1511 je grad zasedel grof Krištof Frankopan. Po mirovnem sporazumu l.1521 med Beneško republiko in Habsburžani je grad Črni Kal pripadel Socerbskemu gospodstvu in bil priključen deželi Kranjski...

desno: Slovencem in tujcem pa je dobro poznano ogromno plezališče, kjer je v lepih sončnih dneh skala veliko bolj polna plezalcev kot martinčkov ...

....rob.....

za povečanje adrenalina smo se tudi mi spustili po skalah (ob jeklenicah) pod rob
...še posvet tik pred spustom....

eni še plezajo, drugi smo pa že na varnih tleh...


sožitje ali izkoriščanje....

zlezli smo tudi v podzemno jamo...

in našli tole........

po lepih razgledih, plezanju in jamarstu se je prilegla malica na sončnem travniku zopet na vrhu roba

tu smo za nekaj časa zapustili rob in se odpravili proti Gradišci,

....kjer stoji cerkev Marije Snežne.
Že v ilirskih časih je bil vrh (467m) spremenjen v gradišče, od katerega se je do današnjih dni ohranil 2-3m visok, 10m širok in nekaj sto metrov dolg polkrožen obrambni nasip. Kamnito cerkev Marije Snežne sta na temeljih prejšnje leta 1665 zgradila mojstra Tomaž Škorja in Kiče Gobina. Leta 1775 je bila restavrirana. Nazadnje je bila cerkev prenovljena 1955.

na povratku v dolino smo še malo poplezali (no ja, plezali so drugi, mi pa smo pasli oči na njih)

zaključili smo "Pri Malnarjevih" v Slavni


Komentarji