24. april 2008

Mladi planinci PŠ Črni Vrh na očiščevalni akciji

Četrtek, 24. 4. 2008, popoldne

Člani planinskega krožka PŠ Črni Vrh pred akcijo.

Krila dobivajo tudi pločevinke.

Koliko smeti? Pa smo šele na polovici poti.

Mladi planinci so res našli marsikaj in to le par korakov stran od ceste.

Nekomu je bilo med nabiranjem borovnic ali gobarjenjem res pošteno vroče.

Pa še zaslužena malica in počitek. Po dveh urah in pol hoje se kar prileže. Vsi smo se strinjali, da je bila naša očiščevalna akcija po sprehajalnih poteh Črnega Vrha nujno potrebna in zelo učinkovita.

Prispevek: Simona Planinc



20. april 2008

Babji zob 1128m

Cilj današnjega pohoda je bil Babji zob (1128 m) ali Veliki "čekan". Na severozahodnem delu Jelovice iz mogočne planote štrli osamela skalna špica, kar je vrhu tudi dalo značilno ime. Babji zob je dobro viden iz blejsko-radovljiške kotline, z bohinjskih gora, še najbolje morda z regionalne ceste proti Lescam.
Samo ime vrha je zavito v skrivnost, saj naj bi nekoč počivalo v ustih nesrečnega zmaja, a ker se imenuje Babji zob, je morda tudi to edini zob, ki ga je kakšna čarovnica nosila v svojih ustih in strašila po naših krajih.



Odpirali se bodo čudoviti razgledi na Blejsko jezero....

Zmotno je tudi prepričanje, da je Babji zob tista špička, ki jo vidimo iz daljave. Ne, vrh je nad tisto špičko, na pobočju. Ozek, nezavarovan, z vpisno knjigo in žigom ter čudovito razgledom. Tabla vas opozori, da je dostop na rob na lastno odgovornost.

Nemarkanten vrh daje čudovit razgled: od Ratitovca preko Soriške planine, vse do verige Spodnjih Bohinjskih gora.

Nasproti je Pokljuka s svojim Galetovcem, ki smo ga obiskali novembra 2007, nad gostimi pokljuškimi gozdovi pa iz ozadja mežika očak Triglav.

Vračali smo se čez planino Ricman

ter se vrnili v dolino nad cerkvico sv. Štefana

18. april 2008

Toški slapovi

POHOD MIMO TOŠKIH SLAPOV NA GONTE/ TOŠČ, 26. 01. 2008

V soboto, 26. 01. 2008, smo se z učenci in starši ob 8.30 zbrali pri OŠ Topol na Katarini. Od tam smo se odpeljali še del poti ter jo mahnili proti Toškim slapovom.



Pohoda se je udeležilo 41 učencev planinskega krožka OŠ Polhov Gradec in PŠ Črni Vrh. Nekatere so spremljali starši in njihovi mlajši (predšolski) bratci ali sestrice. Za njihov varen korak pa smo skrbeli: vodja pohoda Stane Dvanajščak, vodniki Tone Kavčič, Ani Kavčič in Herman Rednak ter mentorici planinskega krožka Nina Bagar in Andreja Krnc.



Jutro je bilo sveže, a že zgodaj so se nam začeli kazati prvi sončni žarki, ki so nas spremljali celo pot. Ko smo parkirali avtomobile, smo se že po nekaj minutah ustavili. Zakaj? Prišli smo do prvega slapa, vseh skupaj pa je kar pet, visokih od 5 do 15 metrov. Spodnji trije slapovi drsijo po goli skali. Zgornja dva slapova sta skrita v gozdu. Pravijo, da je najlepši pogled na slapišče pozimi, ko se spremeni v nekakšno ledeno »bob« stezo. Mi, seveda, vseh slapov nismo videli. Bili so tudi bolj »skromni«, saj je bilo malo vode.



Pot je bila na začetku kar strma in spolzka, zato so bili nujno potrebni planinski čevlji. No, saj to naši otroci vedo in se za vsak planinski pohod primerno obujejo in oblečejo.



Na polovici poti smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina jo je mahnila proti Tošču, druga, v kateri so bili mlajši učenci, njihovi starši ter nekaj predšolskih otrok, pa na Gonte.

Ko smo prispeli na Gonte, je iz naših nahrbtnikov že dišalo po malici. Tudi to ne sme manjkati na pohodu. Medtem, ko smo čakali še našo drugo skupino planincev, ki so odšli na Tošč, smo se lovili in se igrali družabne igre. Saj vemo, da otrokom energije skoraj nikoli ne zmanjka.



Napočil je čas, ko smo se morali odpraviti proti naši izhodiščni točki, do naših avtomobilov. Pred tem smo v naše knjižic vpisali današnji pohod ter le-to »potrdili« z žigom.

Ko smo že mislili, da smo že vse naše polhograjske »vrhove« prehodil podolgem in počez, smo videli nekaj zanimivega – Toške slapove. In ko so na koncu otroci in njihovi starši nasmejani, dobre volje… vemo, da nam je uspelo organizirati še en zanimiv pohod.


Andreja Krnc


08. april 2008

Pohod na Lepenatko

Lepenatka (in Veliki Rogatec) – 13. april 2008

Lep planinski pozdrav!

V nedeljo, 13. aprila 2008, vas vabim na lažjo planinsko turo v Kamniško Savinjske Alpe, na Lepenatko. Po dogovoru bomo osvojili še Veliki Rogatec, ki pa je malo bolj zahteven.

Vzpon bomo pričeli pri cerkvici sv. Lenarta v samotni grapi.

Do vrha Lepenatka je hoje 1 uro, do Velikega Rogatca še 45 minut in do izhodiščne točke 1 uro in pol.

Dobimo se v nedeljo ob 8h zjutraj na avtobusni postaji v Polhovem Gradcu.

Prijavite se na telefon 041 389 110.


Lepenatka (1425m) je vrh, ki je neporaščen in se nahaja med Lučami in Gornjim gradom v Kamniško Savinjskih Alpah.

Z vrha je lep razgled proti Veliki planini in Grintovcu ter na Kamniško Savinjske Alpe. Vrh ima vpisno knjigo.

Lepenatka je najlepša soseda Velikemu Rogatcu (1557m). Skupaj sta zelo zanimiv par. Medtem, ko je Lepenatka cela travnata in zaobljena, je Rogac (kot mu pravijo domačini) ves pokončen, skalnat in priostren. Loči ju preval Kal.


Ta planinska tura je zelo lepa zgodaj spomladi, ko nas razveseljujejo rože, ki jih vidite le še redkokje. Tla tega grebena imajo namreč zanimivo geološko sestavo. Mislim pa, da je bilo letos še premalo toplo, da bi se v tem času srečevali z avrikljem in encijanom.



Pa vseeno – poskusimo!

Barbara Rednak Robič