Končni pohod, taborni ogenj in noč pod milim nebom

Tak naslov je vabil člane planinskega krožka OŠ Polhov Gradec in PŠ Črni Vrh sredi junija. Le kdo bi se mu lahko uprl? Predvsem tisti, zadnji del, je bil vabljiv in malce skrivnosten.

Žal pa nam je tudi tokrat, kot že večkrat v tem šolskem letu, ponagajalo vreme. Tako je tudi v soboto, 14. junija, vztrajno deževalo. Vreme je bilo prej aprilsko kot junijsko in tako smo za člane našega planinskega krožka izvedli malce okrnjeno različico bivakiranja v naravi.

Pohod z Mačkovega grabna do planinske parcele PD Blagajana smo izpustili, prav tako pred kočo ni zagorel taborni ogenj. Skupaj s starši smo se zbrali na planinski parceli.

Zabavali smo se kar v zavetju planinske koče, iznajdljivi starši in vodniki so zunaj postavili streho in pod njo spekli slastne hrenovke.

Mentorice smo se pod vodstvom naše Marije – desne roke predsednika Staneta – zavrtele v kuhinji in večerja je bila na mizi.

Ob prijetnem klepetu in igri je večer minil kot bi mignil.

Prišel je čas, ko so se starši poslovili in odšli spat v mehke domače postelje. Kaj pa mi? Mi pa veselo na podstrešje, kjer smo si postlali na malo manj mehkih tleh.

Tudi sveže je bilo kar precej, tako da so še kako prav prišle dodatne odeje, pa tudi kakšna ljubkovalna igrača je prijetno pogrela drobno telo v spalni vreči. Sledilo je še malo klepetanja in odhajanja na stranišče, potem pa so se oči kar same od sebe zaprle in utonile v sanje.

To noč je planinska koča PD Blagajana dosegla rekord, saj je pod njeno streho prespalo 26 otrok in 5 odraslih.

Zjutraj nas je prebudilo petje prvih ptičev. Do prihoda staršev ob osmi uri smo že vsi pozajtrkovali, pospravili kočo in se celo poigrali. Domov nas je pospremilo sončno in toplo vreme. Taki pa so bili tudi naši vtisi o preživetem večeru in noči.

Mentorica planinskega krožka: Simona Planinc