21. september 2008

Virnikov Grintovec 1654m

Kljub ne preveč dobri vremenski napovedi, smo se odpravili v gore. Na Virnikov Grintovec. Ampak sreča je bila na naši strani.
Iz Zgornjega Jezerskega smo se napotili mimo cerkve Sv.Ožbolta, mimo Murna proti vrhu. Vračali pa smo se mimo Žmitka do Zg. Jezerskega.


Pot na vrh je sicer markirana, ampak ne tako dobro kot mislijo domačini... že res, da je markacija na vsakem tretjem drevesu, ko pa prideš do križišča, zginejo vse table in markacije...potem nam je pomagal še prijazen domačin, ki je pozabil, katera stran je leva in katera desna...ampak na vrh smo prišli.

Virnikov Grintovec je eden od treh izrazitih vrhov nad Jezerskim. Iz njega je lep razgled na Kamniško-Savinjske alpe, v Avstrijo in daleč proti Štajerski, na zahodu pa gorski greben Košute, Karavanke , Julijske Alpe proti Snežniku....

Na poti domov smo se ustavili v kamnolomu lehnjaka, kjer smo iskali "listke" (mladi fosili)


Fotogalerija:

Organizacija in vodenje pohoda: Jerca in Rajko Škrlj

19. september 2008

žiga..žaga

Leto je naokoli, planinska sezona se zaključuje. V planinskih kočah pa je navada, da so drva za prihodnjo sezono vedno pripravljena že v jeseni. In zato že nekaj let planinci PD Blagajana priskočimo na pomoč oskrbnici Francki na Vodnikovi koči.

Za zaposlene v koči bi bila priprava drv za prihodnjo sezono ob rednem delu skoraj nemogoča, mi pa vzamemo delo kot zabavo.... najprej žaganje drv

potem sekanje in zlaganje drv v drvarnico...

po dveh dneh dela, smo se štirje poslovili, dva pa sta ostala, da delo dokončata

še zadnji pozdrav.... kmalu se vidimo v dolini

Za delavce v koči lepo poskrbijo, zato se vedno radi vračamo.

07. september 2008

Martuljkovi slapovi

V Gozd Martuljku, kjer pustimo svoje jeklene konjičke, sledimo smerokazu, ki nam kaže k Martuljkovim slapovom. Po gozni poti pridemo že po desetih minutah do Martuljkovega potoka. Urejena in nadvse slikovita pot nas vodi skozi več kot 300 metrov dolg in dobrih 100 metrov globok vintgar.

Na koncu vintgarja se po lesenih stopnicah dvignemo do mostu čez grapo, od koder so vidni spodnji Martuljkovi slapovi. Od tu se zdi, kot da je slap samo eden, visok skoraj 30 m. Ko se po poti dvignemo podenj, lahko vidimo, da iz tolmuna pod njim pada še dobrih 10m visok slap.

Nadaljujemo po lepo izhojeni poti, ki nas že na začetku popelje pod mokro, z mahom obraslo visoko steno, po kateri ob deževnih dnevih kot široka zavesa pada 20m visok slap. Po nekaj minutah zmernega vzpona se priključimo gozdni poti ki vodi proti planini Jasene, mi pa sledimo markacijam za Bivak pod Špikom, ki jim sledimo nekako pol ure, nato pa se usmerimo levo in gremo po brezpotju mimo izvira Mrzle vode

imenovano tudi Mahovje do drugega Martuljkovega slapu. Malo pred vznožjem se pot nekoliko spusti do samega potoka in nato čezenj po plezalni poti, zavarovanimi z jeklenicami in klini, do plitvega tolmuna. Zgornji slap je visok preko 100m in je sestavljen iz štirih stopenj. V globoki zarezi v skalovju skriti zgornji del je visok 34 m. Slap se nato skoraj pravokotno obrne v zaporednih 15-metrskih in 5 metrski stopnjah in nato nadaljuje v najvišjo 48 visoko spodnjo stopnjo, ki je zaprta v ozek žleb in pada v tolmun.

Vračali smo se čez planino Jasene in se v koči pri Ingotu okrepčali in odpočili. Nato pa po krožni gozdni poti nazaj v Gozd Martuljek kjer smo navdušeni, nad lepotami slapov, ta pohod zaključili.


Prispevek: Ana Kavčič

Fotogalerija:

Organizacija in vodenje pohoda: Ana in Tone Kavčič