23. november 2008

Po Kobariški zgodovinski poti

Tokrat smo bili v Kobaridu. Udeležencev več kot smo jih pričakovali, vreme pa sploh nad pričakovanji. Res pa je, da Rajko vedno poudarja: kadar boste šli na pohod z mano, boste imeli lepo vreme.
Na pot smo se odpravili iz Ljubljane, skozi Polhov Gradec, Lučine, Gorenjo vas, Cerkno, Most na Soči in po malo bolj počasni in ovinkasti poti prispeli v Kobarid.
Kobarid je znan po burni preteklosti. Območje današnjega Kobarida je bilo poseljeno že v Halštatski dobi, Razcvet je doživel v rimskem obdobju.. V času novega veka je območje Kobarida doživelo več turških vpadov in prodor Napoleonove vojske. Predvsem pa je Kobarid prepoznaven po Soški fronti. Zato smo odšli v muzej, kjer so nam nazorno predstavili zgodovino Kobarida in Posočja.

Iz muzeja smo se podali na pot po Kobariški zgodovinski poti. Najprej smo prečkali Napoleonov most iz katerega smo občudovali lepoto Soče.


Potem nas je pot vodila proti ostalinam I. svetovne vojne. Ko gledaš vse te strelske jarke, kaverne... resno razmišljaš, kako so to v bistvu spomeniki človeškega brezumja. In vendar se vse to še vedno dogaja, sicer na drugih lokacijah in na drugačen način, žrtve pa so vedno nedolžni ljudje ali pa vojaki, ki so prisiljeni iti v boj.


Lepši del poti je bil ogled spodnih Korit potoka Kozjaka. Videli smo spodnja dva slapa: spodnji, ki je nekoliko zakrit z mostom, ter zgornji Veliki Kozjak, ki velja za najslikovitejši slap v Sloveniji.


Od slapa smo se zopet spustili do reke Soče in jo prečkali čez viseči most, nato pa zasopihali v hrib proti Tonocovemu gradu.


Tonocov grad je skalna vzpetina, ki je bila poseljena od bakrene dobe do srednjega veka. Ob koncu 5. stoletja je bila na griču zgrajena naselbina z več kot dvajsetimi hišami in več cerkvami.

Po krajšem počitku smo nadaljevali pot proti Italijanski Kostnici, ki je zgrajena na Gradiču okoli cerkve sv.Antona. Kostnico je septembra 1938 otvoril Benito Mussolini. Kostnica je zgrajena v obliki osmerokotnika. V to kostnico so bili preneseni posmrtni ostanki 7014 znanih in neznanih padlih italijanskih vojakov v prvi svetovni vojni z okoliških vojaških pokopališč.


Še skupinska slika...... in povratek po "Križevem potu" do avtobusa in domov


Fotogalerija:

Vodjenje in organizacija izleta: Rajko in Jerca Škrlj

Fotografije: Jerca Škrlj, Janez Hren

11. november 2008

Na Triglav - drugič

Še ena skupina planincev PD Blagajana je zadnje dni avgusta leta gospodovega 2008 osvojila vrh našega očaka.

V petek, 29.avgusta se nas je 7 svežih članov odpravilo proti Vodnikovemu domu. Tu smo tudi prespali. V soboto smo se odpravili mimo Planike po Gorniški poti čez Škrbino na vrh Triglava. Na melišču pod Škrbino smo si nadeli čelade in varnostne pasove, ter se povzpeli na vrh. Točno ob 13 uri in 21 minut je skupinica : Sandi, Rok, Jaka, Grega, Aleš in Stane stopila na vrh Triglava.
Po počitku, malici in obveznem krstu smo se odpravili proti Doliču (Tržaška koča), kjer smo si privoščili kratek počitek. Pot smo nadaljevali čez Velo polje do Vodnikovega doma. Tu nas je pričakalo več članov PD Blagajana, z ožuljenim Markom na čelu, katerega pa vzpon na Triglav še čaka.
Zvečer so v koči vsi, ki so bili prvič na Triglavu dali zaobljubo, da bodo vzorni planinci. Ostali prisotni so se pridružili veselemu vzdušju v koči.

Prispevek: Stane Dvanajščak

Organizacija in vodenje pohoda:Stane Dvanajščak

Fotogalerija: