31. maj 2010

24ur po Polhograjski planinski poti

Vsako leto in tudi letos smo šli na pot. Moderno rečeno: treking po Polhograjskem hribovju. Ampak za nas je to poleg rekreacije in nabiranja kondicije za poletne težje vzpone predvsem "zganjanje norčij". Po celodnevni hoji so samo dve možnosti: ali norčije ali spanje. Mi si privoščimo oboje. Če kdo ne verjame, naj se nam pridruži prihodnje leto.

pohodniki in spremljevalci pri Glažarju - začetek pohoda

od Glažarja proti Ključu

počitek pri partizanskem grobu na poti na Ključ

na Ključu...vpis, počitek.....

vzpon iz Prošce proti Koreni

"Pr Lenartu" smo si privoščili dobro večerjo. Salama, ki smo jo dobili za po poti, pa se je čudežno spremenila v trajno vakumsko pakirano poleno

na Koreni so nam dodelili desetposteljni apatma, vključno z škrati nagajivčki...menda prinašajo srečo (pa polena, pa kokice, pa medvedke, pa ježke, pa koprive,pa...pa....pa...)

Korena - sv. Mohor in Fortunat

mi na Koreni


vso pot sem zaostajala, saj se mi je ob poti fotoaparat neprestano ustavljal in lovil prekrasne fotomodele....

tako sem lep, pa tako firbčen....

pogled na naslednji cilj - Kožljek 788m

in že smo na vrhu...

na Samotorci Pr Hlipč smo napadli sklede z žganci in belo kavo ter okrepčani odbrzeli naprej

okrog sv.Ane na Butajnovi je bog kar nekajkrat roko ven pomolil....hvala

damjaki na Čamerjah...

midva sva najlepši par - pr Žul

pr Žul

Taki pejsaži so nas spremljali vso pot. In že samo zaradi njih je treba na pot....


Mimo Suša smo se spustili v dolino do Žlebedra, kjer nas vsako leto z veseljem sprejmejo.
Tu si privoščimo počitek in kosilo iz nahrbtnika, prijazna gospodinja pa nas oskrbi z sokom, pivom..... in kavico.

če niso šli z nami, so nas prišli pa spodbujat na pot

Pot nadaljujemo čez Pečovje, Srednji vrh do Rusa. Tu nas je ata Rus vedno vesel, mi pa njega in njegove srčnosti..

Čez Buhovo, mimo Aliča hitimo na Sivko 934m, od tam pa proti Pasji Ravni. Ker okrog nas že grmi, oblaki pa so vse bolj temni, smo kljub temu, da smo že od 6ih zjutraj na poti, vedno hitrejši. Pod Pasjo Ravnjo, v varnem zavetju kozolca počakamo, da naliv mine. Po eni uri močnega dežja se nas nebo nekoliko usmili in z dežniki hitimo na Črni vrh.
Tokrat prvič spimo na Črnem vrhu. Streho nad glavo pa nam je nudila Črnovrška osnovna šola. Res hvala za gostoljubje. Zopet smo postali p`ručki. Hvala pa tudi vsem našim spremljevalkam-cem, ki so nam pripravili hrano, nas stregli in na koncu pospravili za nami.

Tole pa je miza pripravljena za zajtrk

in obloženi kruhki - hudomušnosti ni manjkalo-ampak zgodba je dolga in samo naša....

slovo od šole in naših dobrih duš - spremljevalcev: Mici, Mari, Francke, Maksa...

proti Selu

ali ste vedeli, da imamo v naših hribih jezero?



Prejšnja leta smo na Selu spali, letos pa smo tukaj samo malo posedeli, pozdravili gospodinjo in odhiteli naprej proti Tošču.

sv. Jedrt

Ker so nam prihajajoči oblaki grozili, smo pohiteli preko Tošča na Gonte, počakali, da nevihta mine in v dežju nadaljevali preko Grmade

mimo lovske koče na cilj-v našo kočo

Po lepem sprejemu smo v prijetnem druženju podoživljali tridnevne dogodke.


Za organizacijo pohoda in varnost na poti sta skrbela Rajko in Tone, za izvenpenzionske storitve pa Mici, Mari & comp.

23. maj 2010

Kozji vrh 1628 m

Le nekaj kilometrov pred Jezerskim se zahodno od doline Kokre skriva redko obiskan Kozji vrh, na katerega smo se povzpeli planinci Blagajane. Po dveh urah in pol deloma strme hoje je bil naš trud poplačan. S tega osamljenega vrha je enkraten pogled na Kočne, Grintovec, na greben Košute, Storžič, Obir in okoliške vrhove tja do Triglava.Še previden korak proti dolini kjer smo ta pohod zaključili. Hvala vsem pohodnikom za prijetno vzdušje na tem pohodu.


prav položna pa ni bila tale pot..

smo morali včasih kar malo počivati...

gorska čuvaja ob poti...

"sam še do tjale grem, pol me pa ne spravte več naprej"...ugante, kdo je to rekel


tole je Kočna, tole Grintovec, pa ....

Vedno smo pozorni na tale nahrbtnik desno spodaj. Bog ne daj, da nebi prišel do vrha. V njem se vedno kaj skriva. Njam, njam, njam....

brez gasilske ne gre...


tudi navzdol je bilo strmo...


a gremo domov al na ribce????


Prispevek in vodenje: Ana in Tone Kavčič