21. junij 2010

POLHOGRAJCI PO GRAJSKEM

Junijske plane za zaključni pohod in že tradicionalni piknik na parceli je prekrižalo naključje, ki je prineslo svež in prijeten veter med malo mlajše in malo starejše člane planinskega krožka. Zaključni izlet ni bil ravno v planinskem stilu, kar pa ne pomeni, da se nismo imeli "kulsko" na drugačen način. V sončnem jutru, ki je odsevalo svoje bleščeče barve v oknih avtobusa, smo se v zibajočem ritmu podali skozi polhograjsko dolino do ljubljanske avtobusne postaje. Izstopili smo v center dogajanja sobotnega utripa ljubljanskih ulic. Sprehodili smo se do zmajskega mosta, in če ne bi poznali prijaznega zmaja Direndaja iz Kovičeve pravljice, bi se še mogoče ustrašili prikazni, ki zvesto straži prehod čez Ljubljanico. Polni pričakovanja smo se podali do vstopne postaje ljubljanske vzpenjače. Kakšno otroško navdušenje, ko je mojster pognal žičnico v tek. "Uaaauuu," je odmevalo po celi kabini, ko so se pod nami oddaljevale strehe ljubljanskih mestnih hiš in se na obzorju kazali obrisi kamniških vrhov. Vendar je pot na vrh bila prekratka, da bi se lahko načudili vsemu, kar se je risalo za nami. Že smo bili na vrhu in seveda naši otroci ne bi bili naši otroci, če ne bi bilo treba takoj malicati. Rečeno, storjeno. Potem še sprehod po gradu, na obzidje s prekrasnim razgledom in spustom v dolino. V spremstvu sončnega dopoldneva in vrveža ljubljanske tržnice, smo se sprehodili do Tromostovja in si privoščili ogromen sladoled. Saj si bodo otroci zapomnili marsikaj lepega s tega izleta, ampak ga ni čez sladoled s štirimi kepicami. Pa še nekaj smo si privoščili na skrivaj. Pssst! Ne povejte na glas. Čofotanje po fontani! Za to dejanje smo imeli dober izgovor, saj si je bilo treba umiti lepljive roke, ki so ostale po sladkanju s sladoledom. Potem pa nazaj na avtobus in k mamici ter atiju na sobotno kosilo. Bilo je res prijetno dopoldne in hvala vsem tamajhnim otrokom, ki nas tavelike otroke znajo očarati s svojo iskrivostjo, energijo in prisrčnostjo ter nas učijo, da je svet okrogel in se vrti!


Prispevek: Nina Bagar

12. junij 2010

Ljubeljska baba 1968m

Ljubeljska baba ali Košutica ali Korošica je vrh na grebenu Karavank na meji z Avstrijo .Iz ljubeljske ceste smo se napotili proti planini Korošica 1554m, potem pa izbrali težjo pot čez Hajneževo sedlo 1701m proti vrhu. Žal nismo vedeli, da na vrhu piha močan veter. Zaradi močnih sunkov smo nekaj pred vrhom obrnili. Zelo ozek izpostavljen prehod in sicer z jeklenicami zavarovana pot naprej do vrha je bil prehud izziv. Včasih je bolje poslušati pamet kot pa izzivati.

ob 7.30 smo korajžno zakoračili v hrib

med potjo smo opravili dobro delo - podprli smo skalo, da se nebi skotalila v dolino...

že počivamo...zakaj pa so postavili klopco...pa še lep razgled na Begunščico, Stol, Vrtačo je

planina Korošica

koča na Korošici

Zopet počitek. Ampak nimamo slabe vesti, saj smo do tu premagali že preko 650m višinske razlike..

Hajnževo sedlo

potem pa strmo navzgor proti cilju

res nismo vedeli, ali bi hodili, ali občudovali, ali fotografirali.....lepega je bili veliiiiiko

mi korajžno naprej

in tole je naš cilj.... le še slabe pol ure....ampak veter je premočan....pa saj nas bo počakal..

uživamo...lep dan...lep razgled...toplo sonce...zavetje...

potem pa počasi, previdno nazaj....

pa spet rožce...

še malo, pa bomo iz ta hudga ven...

smo že nazaj...a lahko spet počivamo???

adijo planina...

tik pred avtomobili nas je veselo pozdravljl nagnoj...

ampak konec...čisto po naše...ribice, okisan krompir...res se imamo lepo...

Vodja pohoda: Ana in Tone Kavčič

11. junij 2010

9. srečanje na Grmadi

Medvoški in Polhograjski planinci se imamo še vedno radi. To dokazujemo na vsakoletnem srečanju ob obletnici postavitve smerne plošče na Grmadi.

da na vrhu česa ne manjka, tovorimo navzgor vse mogoče....

kljub vročini in polnim nahrbtnikom se radi ozremo za lepoticami...kranjsko lilijo

takole zavihrajo zastave

potem so pa na vrsti pozdravne besede predsednikov PD Medvode in Polhovega Gradca in župana Medvod

prijateljski pogovor...

pa gasilska za slovo od Grmade...

takole so uredili Medvoščani pot iz Gont proti Grmadi

Gontarski krompir...

najstarejša udeleženca srečanja...

seveda smo si imeli še veliiiiiiiiiko za povedat.....