26. julij 2010

11. julij 2010

Kamniško sedlo 1903m

Spet smo bili v hribih. Tile julijski dnevi so zares primerni za hribolazenje, le zgodaj moraš vstati, da si še pred vročino na vrhu.
Kamniško sedlo (tudi Jermanova vrata) je 1903m visok greben v Kamniško-Savinjskik Alpah. Tik pod grebenom je Koča na Kamniškem sedlu 1876m. Sedlo na zahodu omejuje Brana, na vzhodu Planjava. Proti jugu zložno pada proti zatrepu doline Kamniške Bistrice, na severu pa se strmo spušča v Logarsko dolino. Po tej strmi poti smo jo mi mahnili proti Kamniškemu sedlu.

mimo slapu Rinka smo se zečeli vzpenjati najprej proti Koči na Okrešlju 1395m

nad slapom Rinka lepo urejena pot vodi ob hudourniški strugi proti koči

v slogi je moč-prepletene korenine dajejo moč smrekam, da jih ne veter ne sneg ne morejo prevrniti

Koča na Okrešlju- naša prva postaja

špalir ob poti.....

mi pa previdno, korak za korakom bliže cilju...

veseli, utrujeni, lačni......počivamo pod Kočo na Kanmiškem sedlu

slovo od sedla.....naprej navzdol proti Kamniški Bistrici

še zadnji počitek pri Pastircih... skok v dolino, zaključek pohoda in lep dan je za nami

Organizacija in vodenje: Stane Dvanajščak

05. julij 2010

Pohod na Triglav

Vsi člani PD Blagajana, ki se želele udeležiti pohoda na Triglav, ki bo 25.-27.7.2010, naj se prijavijo do 12.7.2010 na tel. 041 514-397 (Stane Dvanajščak). Prijave so potrebne zaradi rezervacije prenočišča.

PD Blagajana

03. julij 2010

Storžič 2132m

Pa nam je ratal. Splezat na eno zares visoko goro.

Storžič je 2132 m visoka gora, ki se nahaja na skrajnem zahodnem delu Kamniško Savinjskih Alp. Z vrha na katerem se nahaja križ se nam odpre lep razgled na Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe ter na Ljubljansko kotlino in Gorenjsko ravnino. Vrh ima vpisno skrinjico, žig in razgledno ploščo. Storžič je gora, katere se moraš lotiti s spoštovanjem.

Mi smo se Storžiča lotili iz Bašlja.

Še preden smo se dobro zavedli, smo že grizli kolena.

Taka kratka ravninca je bila pravi balzam za srce in noge.

Po dveh urah vzpona smo si lahko odpočili in zajeli sapo za naprej. Še dobro, saj se je od tu naprej hrib postavil zares pokonci. Po lovski stezi smo jo mahnili direktno proti vrhu.


Saj ne veš, ali bi gledal pod noge, ali rožce, ali približajoči se vrh....

Vsek si je privoščil tisto, kar je najbolj potreboval. Eni sendvič, drugi cigaret, tretji....

pa tudi batine so priletele.... le zakaj?

Na poti v dolino smo se ustavili in okrepčali na Kališču, potem pa nadaljevali pot mimo bolnice Košuta do Bašlja.

V notranjost bolnice je pokukal samo moj fotoaparat, ker sem bila jaz premajhna.

Organizacija in vodenje pohoda: Tone in Ana Kavčič