01. november 2010

V neznano

Kot vsako leto, smo tudi letos šli na potep v neznano. In tudi letos sta nas je Stane in vodička zavajala vso pot. Namesto na Gorenjsko smo zavili najprej proti Primorski, in ko smo v Tržiču že mislili, da vemo, kam gremo, smo na krožišču obrnili in se vrnili na ljubeljsko cesto, šli skozi ljubeljski tunel, nato se zopet vrteli po krožiščih in

se ustavili tukaj. Kje je to, pa ugotovite sami. Če smo mi ugibali, pa dajte še vi (ste v prednosti...mi nismo imeli fotografij). Seveda nam je vodička pri vsakem objektu polnila glave z zgodovonskimi podatki, mi pa smo si nekaj zapomnili, nekaj podatkov pa je odpihnil veter.

poslušamo in obnavljamo zgodovino, ki smo jo nekoč že poznali....

učenje je naporno, zato sledi malica....

in brž naprej, še v cerkev, da bo za vsakega nekaj...

po kratki vožnji smo zopet izstopili iz avtobusa, in si mesto ogledali na drugačen način kot takrat, kadar smo sami (takrat skočimo v Ikejo, pa C&A, pa......).

gledališče praznuje letos 100 letnico, nam vsem skupaj pa še malo manjka do 100....

Tale zmaj je malce izdajalski. Kdor do tukaj ni vedel, kje smo bili, zdaj ni več v dvomih.

Ampak planinci, ki smo ponavadi skromni in zadovoljni z vsem, kar nam kdo ponudi, smo izkoristili trenutek, ugrabili avtobus in oddrveli na potep okoli sveta

Najprej smo skočili v Italijo pogledat, če grad, na katerem smo bili lani, še stoji.

Ko nam je bilo dovolj zlatih turnov v Rusiji smo šli v Tibet

Tu smo obesili nekaj molilnih zastavic, ki so nas čuvale na preostalem delu potovanja

Ker smo vlak zamudili, smo vztrajali in nadaljevali pot malo z avtobusom, malo peš

v Bolgariji v samostanu Rila bi lahko ostali kar nekaj časa, a smo hiteli naprej

skozi Kitajsko,

v Španijo,

Francijo,

in se skozi Nemčijo in Avstrijo

mimo Bleda vrnili domov. Vmes je bilo še mnogo lepega, a vam vsega tukaj ne bomo pokazali.
Pridružite se nam na naslednjem potepu, pa boste tudi vi videli mnogo lepega in celo resničnega.

Ni komentarjev: