Po robu

Tokrat so nas vremenarji uslišali in naročili vsaj suho vreme, čeprav z oblaki in vetrom, kdaj pa kdaj pa so nam naklonjenost izkazali tudi sončni žarki. Pohoda se je udeležilo 14 pohodnikov in en slepi potnik, ki je pot premagal brez naporov in pritoževanj na račun drugega. Z dvema kombijema (tenks, Maks) smo jo podurhali na Col, razvozili kombija, potem pa zagrizli v hrib Kovk (961 mnv) pred nami, če verjamete, da je tudi na Primorskem treba kdaj lezti v hrib. Po Kolku pa čudovit pohod do Otliškega okna po principu "malo gor, malo dol". Pot se je vila po skrajnem robu po skalnih grebenih planote Gora s širnim razgledom daleč naokoli. Pot je nezahtevna, primerna za vsakega pohodnika, ki zmore štiriurno turco, in jo priporočam prav vsem. Pot se vije po žametno mehki travi, posamezni borovci dajejo videz razgibanosti, skalni rob riše mejo dovoljenega, zeleni lističi avrikljev pa pričarajo vonj po pomladi. Če imate voljo in dovolj kondicije, lahko pot nadaljujete mimo Otliškega okna do Predmeje in še na Čaven. Mi smo jo zaključili v Otlici v bifeju na čajčku in, pssst, pirčku.

Vodnica Nina Bagar

Fotogalerija

Komentarji