03. maj 2011

Planinarjenje po Velebitu

Veliko hodimo po hribih, na večdnevno potepanje pa malokdaj. Zato se je pojavilo veliko vprašanj: Kaj moram vzeti s seboj? Kje bomo spali? Ali se bo zelo hitro hodilo? Kje bomo kupovali hrano? Kako...Kaj...Kdaj....
Dobro pripravljeni in dobre volje smo se v sredo zjutraj zbrali na Dobrovi in čakali avtobus


Še preden smo se dobro zavedli, že smo bili v Senju

od tu pa naravnost na vhod v Nacionalni park Severni Velebit

Vreme nam ni bilo naklonjeno, zato so dežniki, pelerine in anoraki prišli zelo prav


Lepa in zanimiva pot je zaradi dežja izgubila na svoji zanimivosti, a volje nam ni zmanjkalo.

Planinsko kočo Zavižan 1594m smo opazili šele ko smo se ji približali na nekaj deset metrov. Seveda smo jo bili veseli, pa tudi oskrbniku, ki je istočasno meteorolog, so se verjetno zasvetile oči ob tako veliki skupini.
Po končanem pohodu smo se napotili v vas Krasno, se namestili v hotelu "Jure", povečerjali in začeli navezovati stike z ostalimi udeleženci.....
Drugi dan smo plan pohoda zaradi vremena priredili. Odšli smo do Jablanca ter se sprehodili po narodnem parku Zavratnica

Jablanac

Zavratnica je bilo skrito in tiho letovišče bogatašev iz Dunaja in Prage. V času druge svet.vojne pa je postala luka za vojne ladje. Na začetku zaliva so še vedno ostanki ene od treh bojnih ladij, ki so bile potopljene avgusta 1944 leta. In ravno ta dan, ko smo bili mi tam, so policisti in dvigovali še nerazstreljene bombe iz ladje.

Izredno lepa pot ob zalivu, zgrajena leta 1930

Iz zaliva smo se dvignili do razgledne točke "vidikovca", od koder so se videli otoki Krk, Rab, Goli otok...

kaktusi ob poti

Ker je bil pohod nekoliko prekratek, smo se odločili za ogled cerkve "Majke Božje Krasnarske" iz 18.stol. nad vasjo Krasno. Zgrajena je bila na temeljih srednjeveške cerkve. Največjo umetniško vrednost v cerkvi predstavlja kasetiran strop s poslikavami. V tej cerkvi se že od nekdaj zbirajo prebibalci Like in Primorja 15. avgusta. Zaradi dežja pa smo se do cerkve odpeljali z avtobusom, ta bolj zagreti pa so se v hotel vrnili peš (po dežju seveda).

Tudi tretji dan je nad Velebitom visel črn oblak, tako da se je vodička Alenka odločila za pot po predgorju Velebita.

Pohod smo pričeli pri planinskem domu Oltari

Odpravili pa smo se proti Vratniku. Za mene je bila to zelo lepa botanična pot, saj toliko cvetja že dolgo nisem videla






Žal so vasi, skozi katere nas je vodila pot prazne, zapuščene in nič ne kaže, da se bi lahko življenje v te kraje še kdaj vrnilo.

Ko smo se mimo Senja vračali v Krasno, smo se ustavili in si ogledali trdnjavo Nehaj, simbol mesta Senja, zgrajeno 1558leta. Sezidana je iz materiala porušenih cerkva, samostana in hiš postavljenih izven grajskega zidu.

Dan se s tem še ni končal. Po večerji se je začelo dogajati v sobi št.


Kogar ni bilo zraven, je nekaj zamudil......

Četrti dan se je nad Velebitom začelo jasniti. Ne za cel dan, ampak le toliko, da smo se lahko odpravili na Premužičevo pot. To je planinska pešpot, ki preči vršni del severnega in srednjega Velebita. Pot je dolga 57km. Gradila se je med leti 1930 in 1933 in je zaradi kvalitete gradnje in vklopljenosti v naravni okoliš biser pešpoti na Hrvaškem. Mi smo prehodili le delček te poti in sicer od planinske koče na Zavižanu do Rossijevega bivaka in nazaj. Pred tem smo se povzpeli na Vučjak, od koder smo imeli lep razgled na Velebit in Jadranske otoke







Še slovo od gostiteljev, ki so se zares potrudili, in odhod domov....


Preživeli smo pet lepih dni, videli mnogo novega. Hvaležni smo vodnici Alenki, ki se je ves čas trudila, improvizirala, prilagajala pohode vremenskim razmeram in seveda Marku, ki nas je povabil zraven.

Fotogalerija:

Ni komentarjev: