23. julij 2011

Porezen

Porezen, 1630 m visoka gora v Cerkljanskem hribovju, smo vesele planine osvojile v nedeljo, dne 17. julija 2011.


V pohodnice smo se »prelevile« v Davči, ki je ena od najobsežnejših gorskih vasi na slovenskem. Po dobri ure hoje skozi mešani gozd, so se pred nami odprli pašniki, na katerih se je pasla živina.Vreme je pokazalo svojo muhavost. Namesto sonca in dobrih razgledov smo lahko »uživale« v vetru in meglicah. Še sreča, da se je vsake toliko časa raztrgala in smo si lahko ogledale strmine.
Na vrhu stoji velik spomenik NOB, in od tam je v lepem vremenu lep razgled na Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, Golake, Tržaški zaliv, Spodnje Bohinjske gore in Triglav, Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe.
Pri povratku smo se v pastirski bajti pri lovski koči osvežile s kislim mlekom.Pri Bencaku v Medvodah smo z nedeljskim kosilom postavile zadnjo piko na zanimivo turo.










Vesele planinke

Organizacija in vodenje: Herman Rednak

10. julij 2011

Pogorje Obir - vrh Ojstrc 2139m

Preko Jezerskega smo se odpravili na Koroško, na Obir. Za izhodišče so vodniki izbrali prelaz Šajda 1069m.

že na začetku so nas pozdravili naši hribi- pogorje Košute

po lepo speljano poti smo se pričeli vzpenjati proti cilju

kadar koli smo si vzeli čas za zajem sape, se nam je pogled ustavil na naših Karavankah...

po dobrih dveh urah vzpona smo prvič zagledali naš cilj Ojstrc 2139m

samo še tale ovira in malo vzpona, pa smo na vrhu... hura m!!!

Na vrhu Ojstrca se kar ne moreš nagledati na jugu Karavank in Kmniško-Savinjskih Alp, na zahodu Visokih tur, na vzhodu Pece, na severu v dolini pa treh dolin-Rož, Podjuna Zila...
Fotografirali smo se pred meteorološko postajo, ker nam križ, na katerem nam sporočajo, kako je Koroška "svobodna in nedeljena", skratka očiščena vseh hudih sovražnikov-predvsem z juga, nikakor ni bil točka, ki nam bi želela ostati v spominu. Na ploščadi, kjer stoji zdaj majhna meteorološka postaja je nekoč stala Hannova koča z meteorološko postajo. Do vrha je bila zgrajena telefonska napeljava, s pomočjo katere so v Železno Kaplo pošiljali vremenska poročila.

Za povratek so naši vodniki izbrali pot mimo Kraguljš 1828m do Kapeljske koče.

rožice, rožice, rožice....vso pot... jaz bi samo stala in fotografirala...

Na Obirju so včasih kopali svinčevo rudo. "Knapov" in njihovih zavetišč ni več. iz majhne rudarske kolibe je nastala Rainerjeva koča (2043m). Bila je prvo planinsko zavetišče v Karavankah, ki je bilo namenjeno tudi botanikom in meteorologom. Vendar druge svetovne vojne ni preživela. Ostale so samo ruševine.

izgleda, da se po planinah pase še veliko živine, saj smo takih in podobniz zaprek prečkali zelo veliko...

Kapelska koča na planini Na jezercah....okrepčilo.....potem pa naprej....

zadnji del poti se je kar vlekel, čeprav smo hodili po lepi pokrajini...


Organizacija in vodenje: Ana in Tone Kavčič

Fotogalerija:

03. julij 2011

Hleviška planina

Vesele planinke smo v nedeljo 3.julija obiskale Hleviško planino (908m).
Ne preveč strma pot nas je pripeljala skozi gozd na travnike z veliko cvetja - planina je že malo zaraščena - in tudi do koče. Po okrepitvi z malico in pijačo smo se povzpele še na vrh. Je zelo razgleden in je hišna gora Idrije. Čudoviti pogledi so proti Golakom, Javorniku nad Črnim vrhom, Kamniškim alpam, Karavankam in skozi krošnje dreves tudi proti Julijcem. Izlet smo končale v Idriji na kosilu "Pri Škafarju", saj Idrije ne smeš zapustiti ne da bi si privoščil idrijskih žlikrofov.

Organizacija in vodenje: Herman Rednak

Še nekaj posnetkov: