Mladi planinci v neznanem

V soboto, 24. marca, je bil prekrasen, sončen, že skoraj poletno topel dan. Po celi Sloveniji je potekala očiščevalna akcija Očistimo Slovenijo, mladi planinci pa smo jo mahnili v neznano. Smo pa kljub temu Slovenijo, že v petek v šoli, olajšali za kar nekaj smeti.
Vabilo na pohod nam je razkrilo le nekaj skromnih podatkov: do izhodišča se bomo peljali z vlakom, cilj pohoda se nahaja vzhodno od Ljubljane, hodili bomo približno tri ure. Marsikoga je verjetno premamila vožnja z vlakom in tako se nas je zjutraj zbralo na železniški postaji 20 mladih planincev, trije starši in tri mentorice. Vlak je odpeljal točno kot ura in ob osmih smo že izstopili na postaji v Jevnici.


Hm, kam pa zdaj? Že takoj smo zagledali planinske oznake pešpoti in jo mahnili po eni od njih. Najprej je sledilo razburljivo prečkanje reke Save po nič kaj zaupanja vrednemu lesenemu mostu.



Iz vasi Senožeti smo opazovali okoliške hribe in ugibali kam nas bodo naše mentorice odpeljale. Še posebno eden, s cerkvico na vrhu, se nam je zdel vabljiv. Pot se je hitro povzpela v hrib in nas vodila skozi gozd. Kmalu smo zagledali markacije, ki so nas vodile na hrib Miklavž. Še nekaj ugibanj in po uri in pol hoje smo prišli do cerkvice katere zavetnik je sveti Miklavž. Na tabli pred cerkvijo smo prebrali, da je bil Miklavž zavetnik čolnarjev in splavarjev, zato je njemu posvečenih veliko tistih cerkva, ki gledajo na reko Savo. Naša danes obiskana cerkev ima res lepo razgledno lego, zato so jo nekdaj imenovali kar "čuvar zgornje Save". Brodarji so verjeli, da se jim ves čas, dokler lahko vidijo cerkev, ne more zgoditi nič hudega.





Sledila je obvezna malica, počitek in nato povratek po isti poti. V Senožetih smo si privoščili še sladoled in že je bil čas za odhod na vlak.





Ob dogovorjeni uri so nas v Ljubljani čakali starši in tako smo zaključili še en prijeten planinski izlet in medsebojno druženje.

Mentorica Simona Planinc

Komentarji