19. avgust 2012

Planinski tabor 2012

Planinci smo radi v Podkornu "Pri Vahtarji" in tudi letošnji tabor smo imeli tam. Namesto pet dni smo bili skupaj samo tri, a te smo dobro izkoristili. Prijazno je bilo z nami tudi vreme, tako da smo vse dneve pohajkovali po okolici.
Za prvi dan vedno izberemo krajši izlet. Odpravili smo se na slap Peričnik. Res, da smo bili pri njem že pozimi, ampak tokrat smo se lahko povzpeli do slapov, kar februarja zaradi pomrznjene poti ni bilo mogoče. 

  pot proti prvemu slapu
 pod prvim slapom
 drugi-zgornji slap


 galerije in jama pri zgornjem slapu

 galerije ob poti do Aljaževega doma (Pot Triglavske Bistrice)
Na poti proti Podkornu smo se ustavili še v Mojstrani in obiskali Slovenski planinski muzej

Drugi dan smo se odpravili proti Mali Rateški Ponci. Pohod smo pričeli pri zgornjem Mangartskem jezeru in se mimo koče Zacchi povzpeli na vrh

počitek pri koči
 Na vrhu....ker je na vrhu prostora zelo malo, smo se nanj povzpeli v dveh skupinah.

 prva skupina

 druga skupina

 ...in naš fotograf Janez

 pogled z vrha na Mangart

 povzpeli smo se še do Vratc...

 Za povratek v dolino smo izbrali pot, ki nas je pripeljala do spodnjega Mangartskega jezera. Vsi smo bili navdušeni nad njo, saj je zelo lepo speljana, panoramska in mehka za hojo

pogled na jezera

Po lepem pohodu, dobri večerji, nas je Janez povabil še h Kosobrinu na pijačo. Hvala!

Za tretji dan smo izbrali za cilj vrh, ki je tik nad Podkornom, Kamnati vrh . Pohod smo pričeli na Korenskem sedlu. Pot ni markirana, tako da smo nekaj časa hodili po poti, nekaj časa pa "po posluhu". Prvi vrh, ki smo ga dosegli na poti do cilja je bil Jerebikovec 1621m.

 Pot se je nato spustila in na sedlu Rekarščica smo bili na višini 1554m.
 
Po krajšem vzponu pa smo dosegli cilj, Kamnati vrh 1658m. Tu smo si privoščili počitek in padla je odločitev, da zavzamemo še tretji vrh, to je Visoka Bavha 1650m.


 pogled na kranjskogorska smučišča, Cipernik, Ponce, Jalovec...

 Med potjo smo srečali veliko gob, a smo se obnašali "naravi prijazno" in najlepše primerke pustili tam, kjer so zrasle

 Pot smo po sedmih urah hoje (s počitki) končali v Podkornu, kjer smo po dobrem kosilu pospravili hišo in odšli (mimo kremšnit) domov

Vsem udeležencem tabora in vsem, ki so se nam pridružili na pohodu na M. Ponco se zahvaljujeva za zaupanje, hvala pa tudi vsem, ki so se vrteli okoli loncev in skrbeli za naše udobje.

Organizacija in vodenje: Rajko in Jerca Škrlj

13. avgust 2012

Obvestilo

Planinski tabor v Podkornu, ki je predviden  od 20.-24.8.2012 bo prestavljen na 17.-21.8.2012. Vsi, ki se nameravate tabora udeležiti, dobite vse informacije  na telefon: Rajko 031 318 205 ali Jerca 031 658 088.

Se vidimo na taboru
Jerca in Rajko Škrlj

VIŠEVNIK

Viševnik, 2050 m visoka gora, predstavlja del gorskega grebena, ki razmejuje dolino Krme in Pokljuško planoto. Vesele planinke smo ga osvojile v nedeljo, dne 12. avgusta 2012.
Začetek ture je bil pri »Silvi« na Švarovi. Ta lokacija že postaja naša izhodiščna točka za planinske avanture.
Za vožnjo do Rudnega polja na Pokljuko sta poskrbela Silva in Herman. Markirana pot nas je vodila ob smučarski vlečnici. Na vrhu smučišča se strmina še stopnjuje. Do Slemena je dobre pol ure zahtevne hoje, do vrha pa še enkrat toliko.Vreme nam ni bilo naklonjeno. Ves čas nas je spremljala megla, zato o kakšnem razgledu ni bilo ne duha, ne sluha.






 
Iz Viševnika smo se odpravile do planine Jezerce,od tam naprej pa do planine Konjščice, kjer smo si v sirarni  privoščile kislo mleko in sirove štruklje.
Pri Ribniškem domu »ŽEJE« ob Tržiški Bistrici smo z nedeljskim kosilom zaključile »meglen« izlet.

  
 
Vesele planinke

Vodja izleta Herman Rednak



Viš (Jof Fuart) 2666m


Viš je 2666m visok vrh v zahodnih Julijskih Alpah v Italiji. Z vrha na katerem stoji kip sv. Marije in ob njem križ je lep pogled po okoliških vrhovih, kjer izstopa mogočni Montaž. Razgled pa ob lepem vremenu seže vse od Visokih Tur v Avstriji do Karnijskih Alp ter naš Rombon, Kanin...
Želja za vzpon na Viš se je porodila pred nekaj leti, ko smo osvojili Montaž.
S pohodom smo pričeli pri Cave del Mole (1035 m), od koder smo po makadamski cesti v slabi uri prišli do Viške planine 1530m.

Od tu smo po nemški poti nadaljevali priti koči Corsi na višini 1874m

 Pri koči Corsi pa smo bili že v "ta pravih" hribih in pogled na oddaljen cilj nas je pognal naprej


 markacije na poti

 Dobre volje smo se spravili nad jeklenice in višino, ki nas je še čakala

 
  Ura je hitro tekla, mi pa se tudi nismo obirali in smo po  dobrih petih urah hoje stali na vrhu

 Po kratkem počitku in malici ter prijetnim pogovorom z planinci iz Drežnice smo se začeli previdno spuščati proti dolini


 
Zanimivost na poti naravni predor (Galerija), skozi katerega smo se povzpeli na vršna pobočja Viša in skozi katerega se sedaj vračamo v dolino

  družina kozorogov med počitkom in vsiljivci, ki jih želijo fotografirati od blizu

od tukaj še dve uri hoje in zaključimo s pohodom...

Viš je eden izmed velikanov Julijskih Alp. Na divjih grebenih, v temačni grapah in prepadnih stenah Višnje gore so se v preteklosti odvijale velike zgodbe – žal ne vedno vesele in dobrih namenov. Prva svetovna vojna je goro za vedno spremenila. Še vedno nas ob poteh in tudi na samem vrhu spremljajo pomniki na leta človeške norosti, kjer je bilo še preživeti težko, kaj šele vojskovati. Na Višu je bila avstrijska opazovalnica, kjer so vojaki preživeli celotno zimo 1916-17

 Organizacija in vodenje: Tone in Ani Kavćič