Objave

Prikaz objav, dodanih na december, 2012

VESELE PLANINKE – IZLET V NEZNANO

Slika
Tudi v letu 2012, smo vesele planinke zaključile naše pohode z izletom v neznano. V nedeljo, dne 23. decembra smo se zbrale na lokaciji – avtobusna postaja Polhov Gradec, pričelo smo z ogibanjem »Kam bomo odšle? Ogibanje se je hitro končalo, cilj je bil Kožljek. Avtomobile smo parkirale pri cerkvi v Vrzdencu.   V smeri Kožljeka ima Marija vikend, zato je takoj padlo vabilo, da se ustavimo pri njej in tu je bil naš prvi odmor, ker ima mesec december naziv veseli december je bilo že tukaj veselo.   Nadaljevali smo proti našemu cilju Kožljek, katerega smo osvojili in se po strmini in blatu namenili na kmetijo odprtih vrat »Hlibš«. Tu nas je obiskal božiček z darili, pijačo, dobrim kosilom, glasbo.       Voščili smo si vse najlepše, predvsem pa veliko zdravja v letu 2013. Vesele planinke

Špilk 957m, Reznarca 913m

Slika
Za zadnji zimski pohod v letošnjem letu smo imeli na programu pohod na Špilk. Špilk je dobro uro in pol oddaljen vrh nad Blagovico. Na poti proti Špilku smo se držali markacij, ki so nas popeljale skozi vasi Prevoje in Gabrje. V Gabrjah se je naša pot priključila Rokovnjaški planinski poti in nas vodila do vrha Špilka. Na parkirišču v Blagovici smo čakali na voznike, ki so naše avtomobile zapeljali na Trojane megla nas je spremljala skoraj do Špilka tik pod vrhom se je megla razkadila in odprl se nam je pogled na Menino planino še 15 minut pa bo naš prvi cilj -Špilk dosežen na vrhu smo si privoščili počitek in seveda eno "gasilsko" Iz Špilka pot proti Trojanam nismo nadaljevali po Rokovnjaški poti, ampak po delno ali nič markirani poti, ki vodi po grebenu mimo Reznarce na Trojene. Pot je zelo lepa, a včasih jo kar zmanjka, včasih pa te hitro zapelje preveč v desno, tako da nam je le s pomočjo GPS-a uspelo večkrat izg

Blegoš

Slika
Bil je eden tistih dni, ko si rečeš: "Vsak korak je poplačan za ta občutek!" Iz polhograjske v poljansko dolino se je vila gosta, nepretrgana megla, ki niti v najdrznejših mislih ne obeta nič drugega, kot še en meglen dan v nizu novembrskih pustih dni. Z avtom smo se prebijali čez luknje, kamne in ovire na cesti, ko smo v zadnjih dveh ovinkih vzpona pred parkiriščem ozrli čudež. Megla se je razkadila v trenutku in naredila prosto pot zlatim sončnim žarkom, kar je pomenilo še en prečudovit hribovski dan. Neučakano smo zagrizli v strmino pred nami. V četici smo se približali vrhu, ki je pokrit z ivjem in z ledeno mrzlim vetrom   razkril čare okoliških gora. Pogled na Triglav, ošiljene julijske vrhove, Črno Prst, Vogel, Ratitovec, cela paleta očakov, kamor je seglo oko. Na drugi strani sta vrhova Tošča in Grmade sramežljivo pogledovala iz megle. Ja, res je bil spet eden tistih dni! Na poti nazaj smo se ustavili v koči na čaju, na soncu pogreli premražena lica in pot skle