19. maj 2013

Srečanje MDO Notranjske 2013

Vsakoletno srečanje planincev Notranjske so letos organizirali planinci iz Logatca. In zelo so se potrudili.
S pohodom smo pričeli v Kalcah, od koder smo se napotili proti Lanišču, kjer stojijo obnovljene ostaline starorimske utrdbe, ki so bile nekdaj del obrambnega sistema znanega kot Claustra Alpinum Iliarum.


Že med potjo do Lanišča smo se večkrat ustavili in Janez Slabe nam je opisal zgodovino teh krajev od nekdaj do danes. Njegovo poznavanje zgodovine je neverjetno. S seboj je imel nekaj primerkov orodja, cekinov, kamnov in ...vse to znanje je delil z nami.



Logatčani  so se izkazali kot odlični gostitelji in nas za obzidjem pričakali z doma pripravljenimi dobrotami

Kolona pohodnikov je bila dolga, saj se je pohoda udeležilo preko 160 pohodnikov 

Zaključek pohoda je bil v  Grčarevcu, kjer so nam poleg malice pripravili prijeten kulturni program, pozdravili pa so nas poleg Marinke še predsednica PD Logatec Alenka , predsednik MDO Notranjske Marko, Župan občine Logatec ter podpredsednik PZS Slovenije Tone Jesenko

18. maj 2013

Velenjski pohodniki po naši planinski poti

Med prvomajskimi prazniki smo hodili po Istri. Tam smo se spoznali z vodnikom Tonijem iz Velenja. Srečanje je obrodilo sadove, saj smo se po slabih treh tednih zopet videli. S seboj je pripeljal svojo skupino planincev GRE GRE, katero smo popeljali po delu naše Polhograjske planinske poti in veselo je bilo z njimi.

Na Črnem vrhu smo pričeli s pohodem. Napotili smo se proti Selu

 od tam pa na Tošč in naprej na Grmado

Zaključek pohoda je bil pri naši koči, kjer smo si vzeli čas za druženje in pogovor o že osvojenih vrhovih in podvigih v naprej.

Srečanja s planinci drugih društev je vedno zanimivo in prijetno, saj spoznavamo nove ljudi, spoznavamo načine dela v društvih in dobimo nove ideje za naše pohode.
Fotogalerija

13. maj 2013

Ratitovec 1642m

Na Ratitovcu smo bili že večkrat, tokrat pa smo se nanj odpravili iz Sorice. To je bilo za večino pohodnikov nekaj novega. Zato se je pohoda udeležilo več planincev kot običajno.

Malo je rosilo ko smo zagrizli v hrib, tudi toplo ni bili, a to nam ni vzelo volje...

 ...do kopanja nam pa res ni bilo...

 Hribi za nami so še kazali zaplate snega...
 nam pa so se v vsej svoji lepoti kazali znanilci pomladi v planinah


Najprej smo žigosali naše planinske dnevnike na Kačjem robu 1575m, nato na Kremantu 1658, čakal pa nas je še Altenmaver 1678m, koča na Ratitovcu 1642m in Gladki vrh 1667m

Malica in počitek med potjo nam je prišel prav...
 Na poti proti Altenmaverju

Pogled v bunker med potjo-spomenik človeške norosti

sneg v vrtači
pogled v dolino

Naš cilj, Krekova koča na Ratitovcu


Pred odhodom v dolino




Organizacija in vodenje: Ani Kavčič

08. maj 2013

Vesele planinke - Pohod po poti Lojzeta Slaka

V soboto, dne 4. maja 2013 smo  se vesele planinke udeležile pohodniške poti po Slakovi poti, ki je urejena v spomin dolenjskemu virtuozu na frajtonarici in legendi narodno zabavne glasbe Lojzetu Slaku. Po avtocesti smo se zapeljale do Novega mesta in parkirale pri »naših Dolenjcih« v Stražni. Zofi in Franci sta nas lepo pogostila in seznanila z njunimi prijatelji - oslico Metko ter osloma Jankom in Srečkom.

 
Kmalu smo peš nadaljevale do prijavnega mesta Bajnof pod Trško goro. Ob prijavi smo dobile malico in vinski kozarec, ki se je izkazal kot zelo koristen pripomoček, saj smo na poti imele kar 13 postajališč.  Na vrhu Trške gore stoji cerkev Marijinega rojstva, ob njej pa že stoletja rastejo lipe. Najstarejša in najmogočnejša ima v prsnem obsegu kar 830 centimetrov, ocenjujejo, da je stara preko štiristo let.

Spominska pot je dolga približno 7 km. Približno na polovici smo prisostvovale odkritju spominske plošče Lojzetu Slaku. Zaradi številnih postankov in poskočnih zvokov iz harmonik – frajtonaric je cela tura trajala skoraj 7 ur.

   

S pogosto uporabo kozarca je naše veselje naraščalo. Da pa nismo bile mokre samo od znotraj, je na koncu poskrbel še dež.


 Vesele planinke

06. maj 2013

Prvomajsko planinarjenje po Istri

Za preživetje prvomajskih praznikov v planinah smo se odločili že večkrat, tokrat pa smo to izvedli v lastni režiji. Pripravila sem nekaj predlogov za pohode, povprašala nekaj zainteresiranih za mnenje in odločitev je padla. Za bivanje smo si izbrali Rabac (ena najcenejših ponudb in bili smo zadovoljni), od tu pa vsak dan odpravili pohod po delu pogorja Učke.
Prvi dan smo v Mošenički Dragi zavili v Potoško drago in pričeli s pohodom na koncu vasi Sv.Petar. V vasi Potoki smo se priključili mitsko-zgodovinski poti ki nam na 13-ih tablah pojasni kdo in od kod smo Slovani, popeljala nas je na Perun-Istrski Olimp. Perun je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog priseg, bog pomladi in plodnosti, bog dežja in kmetijstva. Njegovi simboli so hrast, perunika in sekira.
Na poti na Perun smo videli neokrnjene lepote naravnega okolja ki opozori na težko a slikovito življenje ljudi teh krajev. V ta namen so študentje na delavnih akcijah v grobem obnovili vas Potrebišče z nekdanjim načinom gradnje (slamnata in kamnita streha...)


  
Na vrhu Peruna
Iz Peruna smo se najprej (s težkim srcem) nekoliko spustili nato pa zagrizli ponovno v hrib najprej na prelaz Bodaj 878m, nato pa na najvišjo točko tega pohoda na Brgud 907m.


Pot smo po sedmih urah zaključili v Mošenicah.

Drugi dan je vreme kazalo bolj slabo, zato smo si izbrali krajšo (tako smo mislili) pot in sicer Sentonino pot iz Rabca v Labin in nazaj. Boginja Sentona je zaščitnica potnikov. Pot nas popelje po najlepših predelih ob potočku Pećina, preko sedmih mostov, voda se preliva preko vijugastih barier iz sadre, a v skrivnostni Negrijevi jami se skriva izvir Pećine. Še najbolj pa nas je prevzel slap, ki se izliva v turkizno jezerce pod njim.

 
 


Tretji dan smo si izbrali zopet dolgo in kar težko pot. Iz vasi Brseč smo se vzpenjali na hrbet Učke in pri Provrtenicah na grebenu uživali ob pogledu skozi naravno okno, od tu pa po kratkem vzpenjanju po skalah in med škrapljami dosegli vrh Sisol 835m



 



 Med potjo smo uživali ob pogledih na prekrasno rastlinje, na vsakem koraku nas je pričakala nova cvetlica...

Priznam, da nam je po šestih urah hoje pogled na morje močno dvignil moralo, saj sta nam dolga pot in sonce pobrala veliko moči. Bližina morja pa je vzbujala upanje, da je cilj blizu. Naš cilj je bil pri hotelu Vidikovac na Rtu Mašnjak.

Tudi četrti dan si nismo privoščili počitka. Odšli smo sicer višinsko na ne pretežko pot, dolžina pa je bila skoraj 20km, tako da smo tudi za to pot porabili cca 6 ur. Pot smo pričeli pri planinskem domu v Skitači in se mimo cerkvice Sv. Mateja, po slemenu Prodol povzpeli na vrh Oštri 531m. Nato smo se skozi zanimive opuščene vasi spustili v Rabac. Na poti nas je spremljala čudovita flora in fotografski aparati niso samevali.

Pred planinskim domom na Skitači




 

 
Za nagrado, ker smo bili "pridni" vso pot, smo se iz centra do hotela popeljali z vlakcem
Zadnji dan počitnic. Hotelirjem smo rekli nasvidenje, bili smo z njimi zadovoljni in še ne dovolj utrujeni, da bi odšli kar domov. Če smo prehodili skoraj ves hrbet pogorja Učka se spodobi, da stopimo še na vrh, kljub temu, da smo tam že bili.

 


Prehodili smo krožno pot iz Poklona na Vojaka in nazaj. Imeli smo lepo vreme, zopet so nas razvajale cvetlice... Ob povratku smo v Poklonu srečali planinske prijatelje iz Preserij in srečanje je bilo res prijetno.


Na koncu moram priznati, da me je bilo pred odhodom na pot hudo strah, kako bodo pohodi izpadli, saj nihče teh poti še ni prehodil, dobrih planinskih kart tega predela pa tudi nismo imeli. Vendar smo se kar znašli, nikjer nismo hodili več kot je treba, na Sisol pa nam je pomagal priti vodnik Toni iz Velenja , ki smo ga slučajno srečali na izhodišču poti in se nam je z veseljem s prijateljico pridružil  v raziskovanju poti še naslednji dan. Na vsej poti nismo imeli nobenih zdravstvenih problemov, pa tudi skupina je bila zelo homogena, saj smo tudi proste urice preživljali skupaj v veselem razpoloženju.

Organizacija in vodenje pohodov: Jerca in Rajko Škrlj

 Fotogalerija