24. junij 2013

Izlet na Dobrač (2166 metrov), 22. junija 2013

Zgodnje poletje pretekle dni ni skoparilo z vročino, zato je izlet na Dobrač prijetno osvežil poletno pripeko.  To je eden od izletov PD Blagajana Polhov Gradec čez mejo,  a ne v čisto tuje kraje, saj smo večkrat omenili, da so bili ti kraji nekdaj »naši«. Ko smo izstopili iz avtobusa na višini okrog 1700 metrov, smo se seveda najprej ozrli proti domu. Julijske Alpe so bile kot na dlani: od desne proti levi so se vrstili Mangart, Jalovec, Triglav v ozadju, Škrlatica, Široka peč in druge okrog njih.


Steza nad Ziljsko dolino, imenovana »lovska«, vodi po senci. Sem pa tja je bilo treba preskočiti skale, nekajkrat pa smo previdno pogledali v prepadno globino. Ruševje se je počasi redčilo in na desni so se začele razprostirati planinske trate. Najprej so jih pokrivali veliki prti mračnic, po domače knofkov, nato pa preproge neke vrste zlatic. Pod vrhom pa so na nas iz travnatih planjav bistro gledali modrooki encijani in bele blazinice alpske velese.

 
Naravno sliko vrha moti velikanski stolp, visok 164 metrov. A kaj hočemo, brez tehnike v današnjem svetu ne gre. Razgledovali smo se okoli, gledali v Ziljsko in na drugi strani v Dravsko dolino, opazovali priljubljeno smučišče Mokrine in seveda bili dobre volje, da smo brez napora prišli na vrh.


Na vrhu sta dve Marijini cerkvi. Vhod v avstrijsko preprečuje mreža, slovenska pa tiči nekoliko skrita pod velikih križem in je dostopna v celoti. Kdor želi, lahko prižge svečo ali pa potegne za zvonček želja.


Posedeli smo pri koči, poklepetali, nato pa se po makadamski cesti spuščali na izhodišče. Spomin na snežno zimo je bil še živ, snežne kotanje so še polne snega in so nas zvabile in osvežile.

 
Dobrač je znamenit tudi po rudninah in ostankih morskih praživali. Table v več jezikih so opozarjale na to, med njimi tudi v slovenščini.


Ob poti je tudi znamenita ploščad, od koder je pogled na podor, ki je leta 1348 zgrmel z gore in pod seboj pokopal več vasi. Zajezil je tudi Ziljo. Ploščad je iz mrežastega železa, visi nad globino in pogled skozi mrežo je kar zastrašujoč, saj seže globoko v prepad. Koliko let, ne let, stoletij je treba, da se rana v naravi pozdravi. Ta se še sedaj ni.


Izlet je vodila Anica Kavčič ob pomoči moža Toneta. Na koncu smo bili vsi pohvaljeni, organizatorji, pohodniki, voznik, lepo vreme in sploh celotna druščina iz več vetrov v okolici Ljubljane in še dlje.

Milka Bokal

Fotogalerija











IZLET NA MENINO PLANINO


Cilj našega izleta v nedeljo, dne 16. junija 2013 je bila Menina planina – planota na nadmorski višini 1200- 1450 m v Kamniško savinjskih Alpah. Leži med dolino Drete, Tuhinjsko in Motniško dolino ter prelazom Črnivec. V dolžini meri preko 20 km. Najvišji vrh je Vivodnik, ime je dobila po menihih iz gornjegrajskega benediktinskega samostana.


Na to kar mogočno planjavo s številnimi manjšimi vrhovi, pašniki in lazi se je možno povzpeti iz različnih smeri. Me smo se odločile za pešpot izpod planine Biba.




Na vsakem koraku smo v tem zanimivem naravnem okolju opazovale spekter pozno pomladanskega do zgodajpomladanskega prebujanja narave. Na pašnikih je bilo že kar nekaj živine. Za kosilo je bilo le kislo mleko. Malo za šalo malo zares, smo se tako pridružile splošno varčevalnem vzdušju v naši prelepi Sloveniji.

 

Vesele planinke

17. junij 2013

Dan slovenskih planincev 2013

Bili smo udeleženci ob dnevu slovenskih planinskih doživetij ob 120-letnici Slovenskega planinskega društva PD Ljubljana-Matica in PD Kamnik. Ob tej priložnosti je bilo pripravljenih več pohodov , prikaz gorskega reševanja, zbor praporščakov in še mnogo drugih dogodkov.
Mi smo se odpravili po Koželjevi poti, ki poteka ob Kamniški Bistrici od gostišča Pri planinskem orlu do izvira Kamniške Bistrice. Pot smo podaljšali še do Spominskega parka, posvečenega vsem ponesrečenim v Kamniših planinah.

Malo gor, malo dol, vseskozi pa prekrasna narava, lepi pogledi na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp...


Pot je lepo oskrbovana in opremljena z mnogimi mostički, stopnicami...vse, da je varno

Prekrasna Kamniška Bistrica nas je vso pot spremljala na naši desni strani in nas v vročem dnevu prijetno hladila

Pot nas je vodila tudi mimo naravne znamenitosti soteske Predaselj, 30m globoke soteske dostopne le ob spremstvu gorskih vodnikov in pomočjo alpinistične in jamarske tehnike.


Od tu smo nadaljevali pot mimo zanimivih pritokov K. Bistrice do Spominskega parka


Spominski park je nastal v 70-ih letih prajšnjega stoletja na pobudo PD Kamnik. V njem so zbrane spominske plošče ponesrečencev v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tu ima spominsko ploščo tudi eden naših najboljših alpinistov Tomaž Humar, mi pa smo postali ob plošči našega sovaščana, ki se je  25.1.1998 smrtno ponesrečil pod Skuto.

 
Eden od treh izvirov Kamniške Bistrice, ki se je te dni kazal v svojih najlepših barvah, poln živozelene vegetacije in kristalno čiste vode...

Slavnostni del srečanja je potekal na parkirišču pred Domom v Kamniški Bistrici. Prireditev je otvoril slovesni sprevod praporščakov,  planinska himna, ter kulturni program z nastopom mladih planincev PS OŠ Šmartno v Tuhinju, pozdravil pa nas je tudi župan Kamnika in Predsednik PZS Slovenije. Med praporščaki je bil tudi naš prapor in z njim praporščak Tone.

Organizacija in vodenje pohoda: Jerca in Rajko Škrlj

12. junij 2013

Obletnica postavitve smerne table na Polhograjski Grmadi

Prijetna družbica pograjskih in medvoških planincev na vsakoletnem srečanju 10. junija ob 17h na Grmadi.
Se vidimo zopet čez eno leto! (če ne prej)

02. junij 2013

Obrtniki na Grmadi


Tudi letos smo pospremili cca 50 članov območno obrtno podjetniške zbornice Ljubljana-Vič na Polhograjsko Grmado.