13. oktober 2013

V neznano

Vsako leto v oktobru nas Stane odpelje v neznano. Vedno se sprašujemo isto: kje je to. Na koncu pa pridemo v kraje, ki imajo čisto normalna imena, nikdar ni na tabli za oznako kraja ali vrha pisalo NEZNANO. Ko sem pogledala v Google, ali ta kraj na tem svetu sploh obstaja, sem dobila odgovor: ni zadetkov. Pa sem se vseeno udeležila izleta.
Ko smo bili v avtobusu kompletni, smo zavili na ljubljansko obvoznico - kot vedno. Ali nam to kaj pomeni? Ali zdaj vemo kam bomo šli? Seveda neeee! Letos se mi je posvetilo. Ko Stane pošlje avtobus na obvoznico, se tako zmede, da sploh ne ve, kam bi. Kadar zavijemo iz obvoznice v Šiški, bomo gotovo potovali na Dolenjsko, izvoz na Ježici, bomo šli na Gorenjsko itd. Letos pa je hotel tudi Stane priti stvari do dna. Ta obvoznica ga ne bo več zafrkavala, zato smo na izvozu Bežigrad zavili iz obvoznice in se usmerili do vznožja Ljubljanskega gradu (ceste v centru Stane pozna, saj je inštruktor v avtošoli in se vsak dan vozi po njih), se povzpeli nanj in si z vrha ogledali Ljubljano z okolico. Žal se obvoznica ni videla, tako da ne vem, kako bo prihodnje leto.

Ogled Ljubljanskega gradu je bil zanimiv, saj marsikdo že doooolgo ni bil tam.

 

Tele zapori pa niso po evropskih standardih. Res ne vem, kaj bo rekla Evropa.
Hura! Niso nas zaprli. Zato nadaljujemo po lepi sprehajalni poti čez Šance 

 
 proti Prulam,

kjer smo se vkrcali na ladjico in se odpeljali proti Podpeči.

  Prekrasne jesenske barve so nas opominjale, da gre leto h koncu.


 V Podpeči smo bili v slabih dveh urah. Časa dovolj za opazovanje narave in življenja ob vodi, seveda pa tudi za napolnjenje želodčkov, za kar so poskrbeli lastniki ladjice.

 Po kavici v Podpeči smo se dobre volje počasi vrnili na našo barčico in odpluli proti Ljubljani.





Ko smo se vračali iz mesta proti našemu izhodišču, smo prosili kapitana ladje, naj zapelje na tem mestu desno, da bi se v Polhov gradec odpeljali kar po vodi, a naši prošnji ni ustregel. Vso pot je bil ustrežljiv, tukaj pa se mu je nekaj zataknilo. Nič hudega, pa drugič.

 Preživeli smo lep dan in ugotovili, da ni potrebno oditi daleč od doma, da se imaš lepo in da vidiš in doživiš nekaj novega ali že znanega iz drugega zornega kota.

Vodja izleta: Stane Dvanajščak in Mari

Ni komentarjev: