Ostrež 856m ali Divja gora

Ostrež ali Divja gora (856 m) visok hrib v Posavskem hribovju. Vzpenja se južno od doline reke Save, nad glavno cesto Litija - Zagorje ob Savi.

"Leži v območju krajinskega parka. Cerkev pod njenim temenom naj bi bila po legendi zgrajena iz zaobljube, ker se je graščakov sin iz sosednje graščine želel poročiti s kmečkim dekletom, oče pa tega ni dovolil. Fant in dekle naj bi v obupu "zdrsnila" s skale v prepad in se ubila. Oče naj bi potem dal sezidati cerkev na čast Sv. Katarini, ki naj izproša vsem pravo pamet.

Druga legenda pravi, da je cerkev prvotno stala na Prevegu. Neke noči pa sta jo zaradi razuzdanosti ljudi odvlekla na Ostrež dva črna vola (Jurijeva vola), saj mu je tako ukazala Sv. Katarina. Menda cerkev prvotno ni imela zvonov. Nekoč, med neko hudo nevihto, so domačini na gori slišali glas zvonov in tako so namestili v cerkev še zvonove.
Valvazor je zapisal: Tam se dogaja mnogo čudežev. Štiri ali pet korakov od cerkve izvira studenec. Izkopali so ga najbrž domačini. Mnogo ljudi se s to vodo umiva in ozdravi."

Pot smo pričeli v Renkah, kjer so nam prijazni domačini dovolili parkiranje naših avtomobilov kar v sadovnjaku. Parkirišče ob cesti je po novem zaprto.

"

Na koncu vasi Renke smo kmalu krenili iz ceste v hrib in pot se je do vasi Ravne ves čas kar strmo dvigala. Tik pred vasjo smo se malo odpočili, da vaščani ne bi videli, da je kdo od nas težko prisopihal do njih.

Vas Ravne je ena izmed najbolj urejenih vasi daleč naokrog, vse je vedno pospravljeno, nobenih vej in listja po tleh, vsi kmečki stroji pospravljeni....

in tudi oslički te ob prihodu prijazno pozdravijo.
Na koncu vasi smo zopet zagrizli v hrib, ob enem pa opazovali vasice pod nami

 Smerokazi so pokazali, da do vrha ni več daleč

 Tik pred vrhom so nas pričakale skale in nekaj jeklenic, da smo bolj varno zavzeli vrh.

  

 Iz vrha smo se spustili do cervice Sv.Katarine , kjer smo si privoščili daljši postanek

 Tu mimo vodi krožna pot "Od cerkvice do cerkvice"

  

Nekaj metrov pod cerkvijo stoji kapelica, kjer je izvir zdravilne vode

Pot nas je potem popeljala v dolino Šumnika, najprej po gozdni poti, nato pa nekaj časa po cesti mimo zopet zelo lepo urejenih kmetij,

 čez travnik, okrašen z tisoči kristalov,

 nazaj v Renke.

 

Za celotno krožno pot smo porabili cca 4 ure, dan pa smo zaključili s skupnim kosilom in prijetnim druženjem.

Ker je bil to zadnji vodeni pohod v letošnjem letu se vodniki zahvaljujemo vsem udeležencem pohodov skozi celo leto za zaupanje, ki ste nam ga z udeležbo na naših pohodih izkazali in vam obljubljamo, da se bomo potrudili in vas prihodnje leto popeljali na zanimive vrhove in oglede naravnih znamenitosti v Sloveniji in bližnji okolici.

Vodenje in organizacija pohoda: Rajko in Jerca Škrlj