21. maj 2014

Srečanje notranjskih planincev na Slivnici

Tudi mi smo bili zraven.
Dolga kolona pohodnikov se je odpravila iz Cerknice proti Slivnici

Ob prijetnem klepetu smo hitro napredovali proti vrhu

Zaradi dežja smo se posedli po koči in skoraj bi zamudili uradni del srečanja

Nad dogajanjem v koči so imele kontrolo zveri

Po uradnem delu je bilo pred kočo veselo, a se je večina zaradi slabega vremena hitro odpravila v dolino

Pred odhodom v dolino smo morali osvojiti tudi vrh

Pogled z vrha na Cerkniško jezero

Lepa spremljevalka ob poti
 
Ker je na vrhu zmanjkalo metel smo se čarovnice v spremstvu planincev varno peš odpravile v dolino.
Organizator pohoda planincev PD Blagajana: Stane Dvanajščak
Organizator srečanja: PD Cerknica

17. maj 2014

Dvodnevni tabor z mladimi planinci v Bohinju

"Sonce, narava, pridni otroci in utrujeni spremljevalci..."

Takole bi lahko s šestimi besedami opisali naš tabor, ki smo ga v okviru Mladih planincev PD Blagajana izvedli 9., 10. in 11. maja v Bohinju. Nastanjeni smo bili v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinj, ki se nahaja med Ribčevim Lazem in Ukancem, v neposredni bližini jezera. Dom žal ne predstavlja tiste prave planinske postojanke, vendar nam je vseeno ponujal tisto, kar smo najbolj potrebovali - prostor za igro, hrano in toplo posteljo. Tabora se je udeležilo 14 otrok, spremljali pa smo jih 3 spremljevalci. Stane kot glava družine, Simona za red in disciplino ter Špela kot punčka za vse. Več o našem taboru pa naj raje povedo kar slike.
Dom Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Bohinju


Najzahtevnejši del vsakega tabora je priprava postelje...
Jošt - naš najmlajši se je uspešno boril s pripravo postelje.
Starejša fanta - Matic in Nejc sta rade volje poskrbela, da nam ni bilo dolgčas.
Urška preverja, kam ji je mama pospravila posteljnino, Ajda in Lara pa raje opazujeta okolico doma.
Alenka, Eva in Tinkara kot izkušene udeleženke taborov pripravo postelje že obvladajo.
Blažu in Roku je na pomoč priskočil Stane.
Anja, Kaja in Nika ugotavljajo katera ima najlepšo posteljnino.
Ker smo do večerje imeli še nekaj časa, smo šli preveriti kako mrzla je voda v jezeru.
Ekipa najpogumnejših s Simono na čelu.
Veslanje po jezeru so žal ostale le sanje...
 Po večerji smo si zaželeli druženja ob ognju, da pa smo sploh imeli kaj za skurit, smo organizirali tekmovanje v nabiranju dračja.

Puncam gre dobro.
Fantje obvladajo.
Stane misli, da je privlekel največjo in najtežjo vejo iz gozda...
...vendar ga je Nejc premagal.
Ponosno vsak ob svojem kupu...
Na koncu je bil kup dračja ogromen, posledično pa tudi ogenj. :)
Ob ognju smo si povedali marsikatero zgodbico...
 Drugi dan smo se prebudili v čudovito sončno jutro. In kot se za planince spodobi, smo odšli na "turo".
GPS nas je vodil do Peči (720 m nmv)
V Ribčevem Lazu smo si ogledovali jezero in račke.
Pred vzponom si je potrebno nabrati moči.
Po narejenih nekaj višinskih metrih se prileže pijača.
Vendar je vsak trud poplačan, ko se ti na vrhu - cilju odpre pogled proti Bohinjskemu jezeru. Pa naj kdo reče, da ni lepo!
Pridružile so se nam tudi koze...
...otroci pa prestrašeni (prav tako tudi Stane).

Po povratku v dolino so potekala pogajanja o sladoledu...
...
Končno je Stane popustil pritiskom in dovolil, da si vsak lahko privošči kepico sladoleda = bili smo srečni.
In Pri Cukiju smo dobili ODLIČEN sladoled.
"Tako velikega sladoleda nisem še nikoli držala v rokah."
"Počutim se kot v sanjah."
Zadovoljni obrazi.
Takole pa je naša tura utrudila dekleta. Po kosilu so zaspala kot angelčki.
In ker smo bili ZELO pridni, smo po kosilu odšli še na sprehod do Ukanca (v lov na še eno kepico sladoleda...)
Žal pa je v Ukancu realnost taka, da je še vse zaprto in je dodatna kepica sladoleda ostala le v sanjah. :(
Po povratku iz Ukanca so moči pošle tudi spremljevalcem.
Popolnoma izmučena Simona in Stane.
Špela počasi prihaja k sebi.
Otrokom pa energije itak nikoli ne zmanjka.
Sprva malce utrujeni, vendar ne za dolgo. Sledili so...
...gumitvist,
hodulje,
nogomet,...
Kmalu pa se fantom pri nogometu pridruži Stane.
Špela igra badminton...
Simona pa se preizskusi v hoji s hoduljami.
Ne, kljub starosti spremljevalci še niso za staro šaro.... Sledilo je še nekaj skupnega norenja in tekmovanje v hoji s hoduljami.


Tekmovanje v hoji s hoduljami...
Nejcu ne gre najbolje. Ampak pravijo, da vaja dela mojstra in verjamem, da jo bo drugo leto obvladal.
Ja, ja. Vaja bo potrebna.
Špela kar obvlada.
Stane je prav tako prehodil par korakov. Še sam ni verjel, da zna.
Ajda pravi, da počasi se daleč pride.
Lara se koncentrira...
Absolutna zmagovalka. Alenka. Kapo dol. :)
Tudi Evi ne gre slabo.
In ker se je počasi pričelo temniti, smo odšli spat, kajti čakal nas je še en naporen dan. Toda zjutraj smo se zbudili v nič kaj lepo, deževno jutro. Ker pa hribovci nismo iz cukra, smo vseeno odšli na sprehod do Ribčevega Laza, kjer smo si kupili spominke, ki nas bodo vedno spominjali na tale super, lep vikend.

Matic in Nejc sta na poti srečala najbolj kul motor na svetu. Fotografiranje je bilo obvezno.
 Da pa se le nismo samo zabavali, smo poskrbeli za predavanje in demonstracijo o obvezni opremi, ki jo potrebujemo v hribih.
Stane predava...
Stane demonstrira...
Špela demonstrira...
Stane zopet predava...
Kot pa se spodobi v vseh taborih in šolah v naravi je na koncu potrebno razglasiti zmagovalce najlepše pospravljenih sob, največjega kupa dračja, najdaljše prehojene poti s hoduljami,....
Zmagovalna ekipa: Alenka, Eva in Tinkara.
Drugouvrščenke: Ajda, Lara in Urška.
In še tretje mesto: Anja, Kaja in Nika. Ekipi fantov sta pobrali nagradi za prvo in drugo mesto iz tazadnjega konca. ;) Med spremljevalci sta prvo mesto dobili Simona in Špela, Stane pa drugo. Očitno moškim pospravljanje ne leži najbolj... :P
Tako. To je to. Mi smo se imeli fajn in upam, da ste tudi vi ob slikah doživeli vsaj malo tistega, kar smo mi. Se vidimo drugo leto!

Za vas spisala Špela.