Veliki vrh nad Jezerskim 1742 m
Tako lepo se je Veliki vrh v jasnini kazal pred nami, ko smo parkirali v samotni dolini. Poraščen je skoraj do vrha, le tam zgoraj so se sem in tja belile skale. Nekaj oblakov pa je za popestritev lepe fotografije.
Višinska razlika med izhodiščem in ciljem je bila okrog 700 metrov, zato smo kar pošteno grizli kolena. Še sreča, da je bila pot senčnata.
Proti vrhu so nas začele pozdravljati planinske rože, planinski pelin, sončki in druge. Rododendron s svojo rdečo barvo je že prava hribovska roža, nekoliko nižje pa so na pomlad spominjale v travi skrite spominčice.
Tile nageljčki pa tako lepo dišijo, kot pravi gorenjski nageljni.
Branetov samosprožilec je pripomogel, da smo na sliki na vrhu čisto vsi. Pa seveda še njegov hitri tek čez nekaj kamnov k skupini. Njegov mežikajoči digitalec nam je pa pripravil prav filmsko postavljeno kompozicijo posnetka, malokdaj brez vnaprejšnjih napotkov tako lepo v obliki črke V.
Da je lažje iti navzgor kot navzdol, se je izkazalo tudi tokrat. Čez nekaj mest se je bilo treba skoraj opreti na meglo. A enako kot smo vsi planinski »mladci« prišli gor, smo vsi z nekoliko akrobatske spretnosti prišli tudi dol.
Ob umetnem Planšarskem jezeru nas je zabavala celo domača glasba, ker so imeli ta dan na Jezerskem tekmovanje harmonikarjev, a pete so bile čisto pri miru. Pogledi so bili zasluženo bolj zazrti v tisto, kar je bilo pred nami na mizah. Potem pa le še skok do doma in en planinski spomin je spet spravljen za prihodnje čase. In bomo spet od časa do časa pogledali v koledarček izletov za leto 2014.
Prispevek:Milka Bokal
Organizacija in vodenje pohoda: Rajko in Jerca Škrlj, Uroš Malovrh
Komentarji
Objavite komentar