28. marec 2015

Pot 7.slapov - Buzet

Pohod na slapove je bil predviden že dvakrat, a smo ga zaradi preveč vode vedno zamenjali z drugim. Tudi tokrat je tri dni prej močno deževalo, tako da nas je malo skrbelo, kako bomo prebrodili rečice, ki so nas čakale na koncu pohoda. A kdor ne reskira, ne profitira, pravi pregovor. 


Že ob prihodu do reke Mirne smo videli, da je vode veliko več, kot jo je bilo, ko smo bili na ogledni turi. Torej slapovi bodo lepi, kako čez vodo bo pa pokazal čas.
Prvi slap imenovan Zagon se nam je pokazal kmalu po vstopu v sotesko.

                             
Drugi slap, imenovan Bačva 


Do naslednjega slapa smo se morali malo potruditi. Za plezanje navzgor so nam bila v pomoč varovala in vdelane stopnje, tako da je bila pot sicer strma, a varna.



Slap Vela peč


Do četrtega slapa Mala peč se je pot še nekaj časa strmo vzpenjala, nato pa poravnala in od tu naprej ni bilo več veliko vzponov, temveč le sprehajanje malo gor, malo dol.


Mimo lepo urejenega vinograda,


Napoleonovega mostu,


zanimivih naravnih tvorb,


prišli do vasi Kotle.


Peti slap v vasi Kotli


Opuščen mlin v vasi Kotle

V vasi smo si v prijetnem lokalu "Kotliči" privoščili daljši počitek za fotografiranje, kavico......


 Tu se je pot obrnila navzdol in prišli smo do šestega slapu Zelenščak

vso pot navzdol nas je spremljala lobodika


Sedmi in zadnji slap Grjok nam je z svojim plavanjem v ledeno hladnem jezerčku pod njim, popestril Herman. Vsi ostali smo zmogli samo mezinec namočiti v vodo, ON pa je plaval...


In še zaključek poti, ki je vseskozi skrbel organizatorja pohoda. Prvi prehod potoka se je izšel brez mokrih čevljev,


pri drugem in tretjem prehodu pa smo občutili, v kako hladni vodi je plaval Herman. Ampak moram pohvaliti in se istočasno zahvaliti vsem pohodnikom, slišati ni bilo nobenega godrnjanja, vsi so vzeli zadnji izziv kot doživetje, ki se ti lahko dogodi na poti in morda s tem popestri dan.

Organizacija in vodenje pohoda: Rajko in Jerca Škrlj

19. marec 2015

Katarina, Jetrbenk, Slavkov dom





Na tem pohodu je skrbela  za nas, da se nismo izgubili, Marjeta Jovan. Hvala.

17. marec 2015

Obvestilo

Obveščamo vas, da bo pohod na slapove v okolici Buzeta, predviden za 21.3.2015 prestavljen na 28.3.2015. Prijavite se lahko od 25.3.2015 naprej na tel 031 658 088 ali 031 318 205.

Planinski pozdrav
Jerca in Rajko Škrlj

15. marec 2015

Sabotin - družinski pohod

V nedeljo, 15. marca smo izvedli prvi družinski izlet v letu 2015. Cilj je bil Sabotin. Glede na to, da je to prvi družinski izlet ali pa zaradi samega cilja, kjer so posejane kaverne iz 1. svetovne vojne, se je na izlet prijavilo skoraj rekordno število udeležencev. Nazadnje se nas je nabralo 62.  35 odraaslih in 27 otrok od 4 leta dalje pa tja do konca osnovne šole.
Turo smo začeli pred koridorjem in se do cerkve Sv. Valentina povzpeli po južni poti. Kmalu po začetku smo naredili krajši postanek za odložitev odvečnih oblačil, saj je bilo vreme zelo primerno za hojo in tudi vetra na začetku skoraj ni bilo.




Naslednji kratek postanek smo naredili pri lično narejeni brunarici, a kmalu smo nadaljevali do obnovljenih ruševin cerkvice sv. Valentina. Tu smo si vzeli dobre četrt ure za malico in počitek. 



mladi reziskovalci
 








Do vrha nas je ločilo še približno pol ure po grebenski stezi, kjer si z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa v Italiji.  Zanimivo, predvsem za otroke. Vrh smo dosegli po slabih dveh urah hoje. Vzeli smo si čas za vpis v vpisno knjigo in žigosanje otroških planinskih dnevnikov. 






Pogled na Sv.Goro
Pogled na Sočo iz grebena Sabotina

Ker je bil vrh kar vetroven in tudi čas nas je že malo preganjal, smo se hitro spustili do koče na Sabotinu, kjer nas je že čakal vodič - predsednik PD goriška brda -  ki nas je popeljal po kavernah, zgrajenih za potrebe bojevanja v prvi svetovni vojni. Na Sabotinu so tako avstroogrske kot italjanske kaverne. Razlika med njimi je očitana, tako po načinu izgradnje kot tudi urejenosti in izdelanih detajlih.

vhod v kaverne

hodniki med strelskimi gnezdi


žičnice, s katerimi so iz doline Soče dovažali hrano, municijo, vodo....

bivalni prostori oficirjev


Živi in zdravi smo zapustili rove, po katerih smo hodili cca 100 let po krvavih bojih

Pač, Italjani so dali tudi nekaj na estetiko. Ko smo izvedeli kratko zgodovino bitk na soški fronti in si ogledali sistem kavern, ki so jih izdelali za potrebe avstroogrke vojske, kasneje pa so jih uporabljali italjanski vojaki, smo se okrepčali iz nahrbtnika ob mizah pri koči na Sabotinu. Ob 15h smo začeli s spustom po stezi za koridorjem do glavne ceste, kjer so nas že čakali avtomobili, ki smo jih pred začetkom pripeljali do mesta povratka. Prav tako smo poskrbeli za preostale šoferje, ki so svoja prevozna sredstva pustili na izhodišču, da niso pešačili zadnje 2 kilometra po asfaltni cesti.

Tura je uspela v popolnosti in v zadovoljstvo vseh udeležencev. Še posebej so nas presenetili naši najmlajši udeleženci, saj so vso pot prehodil praktično brez negodovanju in upiranja.

Z upanjem, da se srečamo tudi na prihodnjih družinskih izletih smo se prijetno utrujeni razšli in nadaljevali pot proti domu.

Organizacija in vodenje pohoda: Uroš Malovrh
Pomočnik: Stane Dvanajščak

12. marec 2015

Kamniški vrh, Planjava, Korošaški slapovi

Lep sončen četrtek smo zopet izkoristili za pohod. Čeprav smo na Kamniškem vrhu z društvom že bili, smo pohod po nekoliko drugih poteh ponovili.
S pohodom smo pričeli v Klemenčevem, ter se mimo Sleve povzpeli na vrh višine 1259m. Od tu je lep pogled na Veliko planino, del doline Kamniške Bistrice, proti Krvavcu...



Iz vrha smo pot nadaljevali proti Planjavi 1243m, kjer smo si privoščili počitek,


Od tu pa mimo planine Osredek do Korošaških slapov.




Pohod smo zaključili v Klemenčevem.

Pohod je organiziral in vodil Rajko Škrlj

Ker so pohodi ob četrtkih nekaj novega v društvu, vabimo člane PD Blagajana, da se nam pridružijo.

05. marec 2015

Kožljek-Korena

Pa je zopet minil en prijeten četrtek. Tokrat nismo odšli na drugi konec Slovenije, ampak kar v našo okolico, doživeli pa smo vse, od snega do pomladnega cvetja.

Od Korošca smo se povzpeli na Koreno, potem pa desno na Kožlje783m.



Običajno se na naše pohode odpravimo nekam na drugi konec Slovenije, ko pa hodimo po naši bližnji okolici vedno znova ugotavljamo, da imamo raj čisto blizu.


Na vrhu je močno pihalo, zato smo si trenutek za počitek privoščili nekoliko niže.




Dve nasprotji, ki smo jih doživeli na poti: sneg in zima ter pomladno cvetje


Ustavili smo se v koči "RAJ POD KOŽLJEKOM" in uživali v gostoljubnosti lastnice.



 Izpod Kožljeka smo odšli do Kmečkega turizma "Pr Lenart" na Koreni, kjer smo bili zopet prijazno sprejeti in še popotnico smo dobili. Ker je bila pot nazaj v dolino kratka, bomo popotnico "popapcali in popupcali" na naslednjem pohodu.


Še pogled na prelepo polhograjsko dolino in čudovito kuliso za njo.

Tokrat sta nas vodila Tone in Ani Kavčič