18. december 2016

Vesele planinke na Črnem vrhu


Leto smo zaključile s pohodom po okolici Črnega vrha ter prijetnim druženjem.

Vesele planinke

15. december 2016

Po Ostrovrharjevi poti

Planinci radi raziskujemo in iščemo vedno druge in manj znane cilje. Velikokrat so ti cilji precej oddaljeni od doma. Tako nam vožnja pobere veliko časa. Pozimi, ko so dnevi krajši, pa si poiščemo cilje nekoliko bliže. Danes smo si izbrali za izhodišče Podgrad in videli na poti veliko in za večino nepoznanih zanimivosti.

Pohodna pot, ki je poimenovana po vitezih Ostrovrharjih, je krožna pot, ki pohodnika popelje skozi zgodovinsko, naravno, kulturno in tehnično dediščino kraja Podgrad pri Ljubljani.

Na koncu vasi Podgrad smo se začeli vzpenjati na Kašeljski hrib. Kmalu smo prišli do Kinsky-jeve vile, ki ji domačini pravijo Novi grad, včasih pa je tu stal pozno-srednjeveški grad.


Od vile smo nadaljevali pot proti Staremu gradu. Med potjo smo naleteli na ostanke strelskih jarkov. Po slemenu Kašeljskega hriba je med 2. svetovno vojno potekala meja med Nemčijo in Italijo.


Kmalu smo mimo Ostrovrharjevega studenca prišli do ruševin Starega gradu (Grad Osterberg) iz 11.-12.stol.



Pot smo si nekoliko podaljšali in odšli na Debenj vrh. Žal zaradi megle razgleda iz stolpa ni bilo.


Vrnili smo se nazaj na Stari grad in se spustili v dolino Besnice mimo kamnolomov, kjer so vidni sledovi sekanja mlinskih kamnov.




Nekaj časa nas je pot vodila ob Besnici, nato pa smo jo prečili in se povzpeli na sosednji vrh Murjevko.


Čakal nas je samo še sprehod po položnem hrbtu Lazarjevega hriba, mimo kmetije Pri Lazarju, ter spust v dolino. 

Organizacija in vodenje pohoda: Jerca Škrlj


12. december 2016

Črni vrh-Selo-Tošč-Grmada-Polhov Gradec

Na enega zadnjih letošnjih pohodov smo se odpravili kar iz domačega kraja. Pravzaprav smo se v Polhovem Gradcu usedli na redni avtobus in se odpeljali v Črni vrh. Od tu pa pot pod noge in mimo črnovrške osnovne šole proti Prosenovem griču.


Na Prosenovem griču smo zavili k naši Mariji, ki nas je z veseljem povabila v svojo kaščo in nas pocrkljala s sveže spečenimi flancati in čajčkom. Kar težko se je bilo odpraviti naprej. A čakala nas je še dolga pot. 
Iz Prosenovega griča smo nadaljevali do Sela in naprej do cerkvice Sv-Jedrt. Od tu naprej pa strmo v hrib proti Tošču.




Jupi....pa smo na vrhu, kjer so ravno postavili novoletno jelko. In poleg okraskov je polna slaščic...


Od tu pa navzdol in pa ponovno v hrib. Na Grmado nas je šlo malo manj, saj se je nekaterim že mudilo domov.


V dolino smo prišli že v temi. Ponovno smo preživeli lep dan v prijetni družbi.

Organizacija in vodenje pohoda: Rajko Škrlj

05. december 2016

Vesele planinke na Vršiču





 




Predavanje ob mednarodnem dnevu gora

Pozdravljeni!

Med aktivnostmi našega planinskega krožka so tudi predavanja in izobraževanja.

V soboto, 10. 12. 2016, bo ob 10.00 uri v prostorih Pograjske graščine zanimivo predavanje dr. Petra Mikše (oče našega učenca)  o začetkih gorskega turizma na Slovenskem.

Vljudno vabljeni!

Se vidimo!, mentorici Barbara in Simona

P.S.:
Predavanje je organizirano v okviru mednarodnega dneva gora, ki je 11. decembra.
Predavanje organizira Društvo za kakovost življenja.

26. november 2016

Vesele planinke v Strunjan po kakije

V nedeljo 20. listopada 2016 smo se odpravili na sejem kakijev v Strunjan.
Vedno smo vesele, ampak ne bi bile planinke, če si ne bi vzele 2 uri časa za sprehod nad Strunjanom,

ki ponuja veliko več kot le pogled na Piran. Sprehod na višino klifa, kjer na robu stoji velik kamniti križ, skriva biser našega morja imenovan Mesečev zaliv. 

Res čudovit razgled. Vidi se skoraj vse slovensko morje, malo hrvaškega in veliko italijanskega. Žal pa so se že zbirali oblaki, zato nismo videli do Julijcev in Triglava.😐
Tokrat z nami ni bilo naše uradne fotografinje – beri Andrejke – ,zato ni naših fotografij. Z mojim starinskim mobitelom sta nastali le dve. No, tudi teh smo veseli. 

Na vrhu pri 500 let starem kamnitem križu,


ki je opozorilo vsem ribičem in mornarjem kot nekakšen svetilnik, saj kaže bližino obale in smer vzhod – zahod. Tu se je zgodil čudež, saj se je ob hudem neurju in razburkanem morju prikazala Marija in rešila ribiče in mornarje, saj se je morje umirilo.

Pohod smo zaključili z nakupom kakijev in pravočasnim odhodom pred nevihto. 

Bilo je zanimivo in veselo, kot vedno. 😊 
Se vidimo kmalu!
Planinski SREČNO, Herman Rednak

17. november 2016

Livoldski vrh 994m, grad Fridrihštajn 970m, koča pri Jelenovem studencu 850m

Na kočevsko ne zaidemo pogosto, zato so ti kraji večini slabo poznani. Zapore na cestah v Kočevju so nas prisilile, da smo namesto s pohodom začeli z prisilnim ogledom Kočevja. A uspelo nam je najti izhodišče.
Po Grajski poti smo se odpravili proti Livoldskemu vrhu. Pot je bila na začetku strma, nato pa je strmina nekoliko popustila, pojavil pa se je sneg.


Tik pred vrhom se je svet postavil pokonci. Malo smo poplezali, pomagali so nam klini in jeklenice in že smo bili na razgledišču tik pod vrhom. Od tu je bil lep razgled na Kočevje in okolico.



Iz vrha smo zopet, sicer po drugi poti, malo poplezali navzdol. Pot bi bila v suhem brez problema, sneg pa je prekrival korenine, listje in skale, tako da smo počasi, previdno in k sreči brez problemov sestopili z vrha.
Pot smo nadaljevali do gradu Fridrihštajn. Grad je bil zgrajen v 15.stol. za Veroniko Deseniško. Zdaj so tu le še ruševine, ki so zaščitene pred nadaljnjim propadanju.



Na gradu nas je pozdravilo sonce. Malico  smo si privoščili pod nadstreškom v zavetju.
Od tu smo nadaljevali proti koči pri Jelenovem studencu. To je pomenilo zopet najprej navzdol, nato pa navzgor.


Tako so umetniki upodobili grad na skali na poti proti koči.


Pogled na dolinico s kočo - prava zimska idila. Le kako je tukaj pomladi, ko vse zeleni? Mogoče bomo prišli pogledat.
Od tu smo v dolino odšli po Kalanovi poti in "zašpilili klobaso."

Organizacija in vodenje pohoda;  Jerca in  Rajko Škrlj

23. oktober 2016

Vesele planinke na Slajki





 





vesele planinke v Blejskem Vintgarju










22. oktober 2016

Razgledišče pod Srnjakom

Za pohod na Srnjak smo se odločili, ker smo izvedeli, da so planinci PD Logatec tam postavili razgledno ploščad. Vremenska napoved je bila lepa, realnost pa malo manj. 


Parkirali smo pri trdnjavi v Lanišču in se kar prehitro znašli na razgledniku. Od tam smo videli samo malo več kot svoj nos. Torej se bomo še vrnili. Vse čestitke planincem, ki so zgradili tako lep in v okolico lepo umeščen objekt.


Ker je ura hoje za nas premalo, z nami pa so bili Logatčani, smo takoj sprejeli njihov predlog in se zapeljali do Ravnika pri Hotederščici , od tu pa peš mimo Sv.Barbare do kmetije Pr¨Tumlet .


izbira smeri je bila zahtevna...


v hrib proti Sv.Barbari


Sv.Barbara


Domačija pri Plešnarju...hiša z letnico 1867, ob njej pa kašča iz leta 1773


potem pa sonček...ves dan smo ga čakali



na cilju...

Še povratek v dolino. Hvala Logatčanom za vodenje in prijetno druženje.