11. september 2016

Goldeck 2142m

Po počitnicah sem planiral tretji družinski izlet letos. Nekako sem se odloči, da vsako leto izvedem en izlet tudi v tujino. Letos sem izbral Avstrijo. Ker pa smo Karavanke že kar nekako obdelali, sem izbral za cilj Goldeck  nad Špitalom ob Dravi, ki je nekoliko dlej od meje, a vseeno ne predaleč.

Za datum sem si izbral 11 september v upanju, da bo vreme že nekoliko bolj stabilno in razgledi lepši, a letos to ni veljalo. Cel teden je bil ravno za v nedeljo napovedan dež, nakar se je v soboto zvečer napoved izboljšala. In tako je nedelja minila brez dežja in brez megle, še celo nekaj sonca smo ujeli, razgledi pa res niso bili idealni. Mogoče kdaj drugič.

Ker je do izhodišča kar nekaj več kot dve uri vožnje, smo se v Polhovem Gradcu zbrali že ob pol sedmih. Natančno ob uri smo krnili proti Špitalu. Vmes smo pobrali še nekaj članov. Vožnja je kar hitro minila in tako smo ob 9h že stali na izhodiščnem platoju. Na en dva tri smo se odpravili in že smo špancirali po kolovozu proti zahodu mimo planine Kapelleralm na sedlo Seetalnock.


Najprej mi....


potem pa še one....

Če so bil otroci do tu še kar nekako zadržani, pa so od tu dalje že družno hiteli naprej. in prav veselje jih je bil videti, koliko energije imajo.


Pot smo nadaljevali desno do koče tik pod vrhom Goldeck-a ( PanorammaAlm), kjer smo se okrepčali za naslednji podvig do vrha Goldeck-a. In res, koča nima zastonj takega imena, saj je iz nje v vseh vremenskih razmerah čudovit razgled na levo in desno, naprej in nazaj.






Pogled nazaj na vrh

Kot sem omenil, smo po okrepčilu dosegli vrh Goldeck-a, kjer smo opravili skupinsko sliko ter ga hitro zapustili, saj je bil veter kar malo neprijeten. 
Ob povratku smo osvojili še en bližnji vrh (MartenNock), kjer je čudovit pogled na celotno dravsko dolino s Špitalom na sredini..


Do avta nas je ločilo še nekaj višinskih metrov, ki smo jih opravili po lahkem brezpotju med borovjem in brusnicami, ki je bilo bogato obloženo s plodovi. Neverjetno veselje za otroke, pa tudi za starejše.




Nekaj minut pred 13h smo turo zaključili pred avtomobili na parkirišču Setall. Polni lepih vtisov in ne preveč utrujeni, saj tura višinsko ni bila zelo zahtevna, smo sklenili, da se kmalu spet srečamo.

Setnik,13.9.2016
zapisal vodnik Uroš Malovrh