13. april 2017

Divje babe in Šebrelje

Ena zanimivih znamenitosti, ki so vredne ogleda in niso blizu našim domačim krajem so Divje babe in Šebreljska planota z »glavnim« krajem Šebreljem. Tja smo se namenili planinci PD Blagajana na enem spomladanskih izletov. Dostop do znamenite jame, v kateri so leta 1995 našli najstarejšo piščal na svetu, je mogoč iz dveh smeri. Lažji in dobro zavarovan je dostop od cerkvice sv. Ivana na planoti nad jamo, od koder stopnice vodijo do jame. Kot planincem pa nam je bil bolj po meri dostop iz druge smeri, po ozki in precej strmi stezi na desni strani toka reke Idrijce.


Zagrizli smo se v breg in kmalu dosegli prvo jamo, manjšo, a tudi privlačno. V njej je pravcato malo jezerce, voda je čista in ne preveč mrzla, kot smo se nekateri prepričali.


Jama Divje babe 1 je dolga 15 metrov,  je turistično urejena, osvetljena in varna za obiskovalce. Del z najdišči je pokrit s ponjavami, ker bi voda škodovala zemljini. Znameniti košček stegnenice jamskega medveda je bil najden v delu jame, zaznamovanem z listki, ki označujejo najdišče. Še posebej pa je zanimiva kost, ki štrli iz prsti in nazorno kaže, kako je bila tudi piščal zagozdena vanjo. Poleg kosti jamskega medveda, vodička je povedala, da  je bil rastlinojedec, so našli še kosti drugih živali, število seže čez 60. V gajbicah so shranjeni njihovi najbrž še neraziskani delčki.


Tudi danes jama ni brez živali. Majhne črne vrečke netopirjev so spale, ker je bil dan, le enega je dnevna svetloba zmotila, da se je zaspano premikal.


Iz stropa  izraščajo kapniki, če segajo iz stropa, se imenujejo stalaktiti. Na nekaterih delih pa je strop brez njih, tam voda in kamenine ne sodelujejo pri pestrem oblikovanje narave.


Na vrhu strmega pobočja z več jamami, nad znamenito Divje babe 1 je še jama Divje babe 2, je cerkvica sv. Ivána. Lepo je urejena, obnovljena. Blizu je rov, v katerem j e bilo bivališče vojakov med prvo svetovno vojno.  


Blizu je rov, v katerem je bilo bivališče vojakov med prvo svetovno vojno.  Spominska tabla budi spomin nanje in na tiste težke čase.


Nedaleč stran je prijazen bife, kjer je bilo mesto za gasilsko sliko, potem ko smo se podprli.


7292: Dan je bil sončen, spomladansko spodbuden in čisti pogledi so segli primorsko in gorenjsko stran.



Pot smo nadaljevali po razgibani pokrajini do Šebrelj. Poljane so bile polne rož, tudi nekoliko bolj redke, kot so mračnice, so krasile našo pot. Drevje je cvetelo, kmetje pa so pred časom delali butarice.  Še skok v dolino po drugi strani in sklenili smo pohodniški krog. Ob postanku v gostilni v dolini pa smo izvedeli, da je bil ta lepi, nenaporni izlet za Toneta Kavčiča jubilejni,  da je po poti tiho slavil posebno priložnost.  Krepko smo mu segli v roke . Naj bo varen njegov korak na pohodih in drugod.

Prispevek: Milka Bokal

Organizacija in vodenje pohoda: Ani in Tone Kavčič