30. junij 2017

Vabilo na pohod

Planinsko društvo Blagajana vabi pohodnike našega društva na Govco (Olševa 1929 n.m.v.).
Pohod bo izveden 9.7.2017. Zbor bo na avtobusni postaji v Polhovem Gradcu ob 6.30 uri. Prijave in informacije  na telefon 041 526 891- Igor.

Igor

25. junij 2017

Snežnik

V tretje gre rado, pravi slovenski pregovor. Tako mi je letos uspelo pod streho spraviti tudi planinsko turo na Snežnik. ( pred dvema letoma ni bilo prijav zaradi počitnic, lansko leto nam je pa zagodlo vreme).

Zbralo se nas je 22, od tega skoraj polovic otrok, med njimi tudi taki, ki celo pot niso uporabili svojih nog :).

Po dobri uri in pol vožnje smo turo začeli v Grdi Dragi, mrazišču nekaj kilometrov naprej od Sviščakov. Tu je lepo viden obrat gozdne meje, saj je okrog in okrog sam smrekov gozd. 



A že po nekaj deset višinskih metrih se je smreka umaknila nazaj listovcem, ki so nas spremljali vse do gozdne meje nekaj malega pod malim Snežnikom.



Zaradi sorazmerno močnega vetra smo mali Snežnik kar hitro zapustili in se odpravili proti velikemu Snežniku, do katerega je bilo cca 20 min hoje. 






Tu pa je bil veter še za odtenek močnejši, zato smo hitro smuknili v planinsko koči na topli čaj.  A ker so se po napovedi in tudi dejansko že bližale nevihte, smo kar hitro zapustili vrh in se odpravili po drugi stezi proti Sviščakom, kje nas je nekje na polovici poti že čakal prevoz. In tudi dež nas je nekaj minut pred prevozom že ujel.  Za preprečitev bolezni smo se vsi zadovoljni, da smo ušli večjemu dežju, ustavili še v planinskem domu na Sviščakih.





Zapisal: vodnik Uroš Malovrh

15. junij 2017

Vajnež 2014m

O Vajnežu smo se večkrat pogovarjali, tokrat pa se nam je uspelo povzpeti na vrh. Za ta četrtek je bilo napovedano lepo sončno vreme, na Potoški planini pa nas je pričakala megla. Ampak v vsakem vremenu moraš najti kaj lepega. V vročem soncu bi tile vodni kristalčki izginili, še predno bi mi prišli do njih.


Pri studenčku Urbas smo zavili v hrib, ki ni in ni hotel popustiti. Dobro uro smo grizli v hrib in bili veseli, da se sonce še ni pokazalo. 



Ko smo prišli iz gozda na plano, še vedno megla, naša četica pa koraka naprej...


Če že ni razgleda v dolino , ter levo in desno po hribih, pa nas razveseljuje cvetje ob poti.



Tudi ovčke se ves čas kličejo med seboj, da se nebi zgubile v megli.


Vrh je naš. Bravo vsi. Nekajkrat je še sonček posvetil za trenutek, da smo lahko videli do Celovške koče, Ovčjega vrha, Stola...potem pa smo se spustili nekoliko niže, da smo pomalicali. Na vrhu so namreč ovce pustile toliko iztrebkov, da smo jo ucvrli navzdol.



Na poti navzdol,  je po začetni megli končno posijalo sonce, ki nas je grelo do doline.


Organizacija in vodenje pohoda: Ani in Tone Kavčič

13. junij 2017

Zapotoški slapovi in izvir Soče (Zadnja Trenta)

Dolina Zadnja Trenta se odpira od Izvira Soče proti zahodu. Na začetku doline na desni strani se dviguje značilna piramida Jalovca,  po obeh straneh pa ju zamejujeta gorska grebena. Zaključita se z Bavškim Grintavcem, ki izrazito dominira nad koncem doline. Po dnu doline se razprostira prodišče Suhega potoka, ki si vsekakor zasluži svoje ime. Vanj se stekajo vode izpod Bavškega Grintavca, vendar poniknejo kmalu zatem, ko pritečejo v dolino. Potok v zatrepu doline, pod planino Zapotok, oblikuje tri Zapotoške slapove.
Podali smo se na pot


Ob prodišču Suhega potoka smo lahko občudovali takele lepotice



Ker pa je sonce že kar pripekalo, smo se raje kar hitro podali na pot, ki pelje po prijetni senci v gozdu,


kjer so se nam kar ponujali buhteljni, ampak mi smo imeli svojo hrano v nahrbtniku.


Kaj kmalu smo prispeli do zatrepa doline in do čudovitega slapa.


Malo počitka je prijalo tako ženskam,


kot moškim.


Ker smo bili že na tem koncu, si nismo mogli kaj, da si ne bi ogledali tudi Kekčevo domačijo,


ki je tako arhitekturno kot botanično pravi biser pod okriljem Razorja, Prisojnika in obeh Mojstrovk.


Od gospodarja smo se kaj kmalu poslovili, saj nas je čakal še obisk Izvira Soče.


Izvir Soče je eden najlepših kraških izvirov v naših gorah. Vode, ki se zbirajo na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke, vrejo na dan iz jame s podzemnim jezercem ter skozi ozko sotesko, ki se kmalu razširi.


Tudi tisti, ki do zdaj tega bisera še niso obiskali, so se lahko prepričali, da je imel pesnik prav, ko je v svoji pesmi trdil da je krasna, bistra in brhka v vsej svoji naravni lepoti – naša hči planin - Soča.


Vsi vemo, da sta ovinka sicer samo dva, ampak če moraš ta dva ovinka prevoziti v enem dnevu na stotine in večkrat v klanec navzgor in navzdol, pa za voznika ni lahko. Udeleženci pohoda se zato zahvaljujemo Hermanu za strpno in prijetno vožnjo ter vodenje izleta.


Za »vesele planinke« Mimi Mlinar

10. junij 2017

Srečanje na Grmadi

Prijetno druženje planincev PD Blagajana in PD Medvode ob 16. obletnici postavitve smerne table na Grmadi