Snežnik

V tretje gre rado, pravi slovenski pregovor. Tako mi je letos uspelo pod streho spraviti tudi planinsko turo na Snežnik. ( pred dvema letoma ni bilo prijav zaradi počitnic, lansko leto nam je pa zagodlo vreme).

Zbralo se nas je 22, od tega skoraj polovic otrok, med njimi tudi taki, ki celo pot niso uporabili svojih nog :).

Po dobri uri in pol vožnje smo turo začeli v Grdi Dragi, mrazišču nekaj kilometrov naprej od Sviščakov. Tu je lepo viden obrat gozdne meje, saj je okrog in okrog sam smrekov gozd. 

A že po nekaj deset višinskih metrih se je smreka umaknila nazaj listovcem, ki so nas spremljali vse do gozdne meje nekaj malega pod malim Snežnikom.

Zaradi sorazmerno močnega vetra smo mali Snežnik kar hitro zapustili in se odpravili proti velikemu Snežniku, do katerega je bilo cca 20 min hoje. 

Tu pa je bil veter še za odtenek močnejši, zato smo hitro smuknili v planinsko koči na topli čaj.  A ker so se po napovedi in tudi dejansko že bližale nevihte, smo kar hitro zapustili vrh in se odpravili po drugi stezi proti Sviščakom, kje nas je nekje na polovici poti že čakal prevoz. In tudi dež nas je nekaj minut pred prevozom že ujel.  Za preprečitev bolezni smo se vsi zadovoljni, da smo ušli večjemu dežju, ustavili še v planinskem domu na Sviščakih.

Zapisal: vodnik Uroš Malovrh