24. junij 2018

Celjska koča skozi Hudičev graben

Za konec junija je bila planirana planinska tura po brezpotju na Mokrico. Zaradi nestanovitnega junjiskega vremena sem izbral rezervni cilj na Celjsko kočo.
Zaradi atraktivnosti smo vzpon naredili po zahtevni poti skozi Hudičev graben. Pot je res polna jeklenic in klinov a zaradi nizke višine ni pretirano nevarna.








V zadovoljstvo vseh smo hitro osvojili cilj, kjer smo se mlajši udeleženci preizkusili v poletnem sankališču. 




Po malici iz nahrbtnika je sledil še spust mimo Pečovniške koče nazaj na izhodišče v vas Zagrad.
Analizo izleta smo naredili na poti nazaj, ko smo se ustavili v pivski fontani Žalec.


Zapisal vodnik Uroš Malovrh

17. junij 2018

Krvava peč (720 m)


V nedeljo 17. Junija 2018 smo se v jutranjih urah pripeljali v vas Škrilje nad Igom, kjer nas je lepo sprejela družina Klobasa: Igor z ženo in otrokoma ter njegova starša, pridružila pa se nam je tudi Igorjeva svakinja Alenka.


Od tod smo se s kombijem odpeljali proti našemu izhodišču za Krvavo peč.  A že po nekaj kilometrih prevožene poti s kombijem smo naleteli na oviro – dobra dva metra nad cesto je v loku ležala podrta smreka z vejami, odrezanimi na dolžino, da bi šlo osebno vozilo zlahka pod njo. Približno polovica dolžine kombija je še šla pod to oviro, potem pa je tistih nekaj centimetrov do varnega prehoda zmanjkalo. Problem smo rešili tako, da se nas je nekaj pohodnikov natlačilo v prtljažnik in pod tako »kilažo« se je višina zadnjega dela kombija v trenutku znižala do te mere, da smo bili kmalu mimo ovire, mi pa smo se tolažili z dejstvom, da so tisti naši odvečni kilogrami za nekaj minut pa le nečemu koristili.



Po slabi uri hoje od izhodišča smo prispeli v vas, ki se je pred davnimi leti imenovala Rožna dolina, danes pa se imenuje Krvava peč. Leži med  gozdovi Mokrca in Mačkovca, nad njo pa se dviga cerkev Sv. Lenarta.



Iz vasi smo se podali na pečino Krvava peč. To je navpična skala, ki kot samorastnik raste iz stene nad dolino Iščice. Stena nad lščico, iz katere raste Krvava peč,  je dolga več kot 100 metrov, pogled v globino pa je kar malo grozljiv. Po legendi je ime vasi nastalo, ko so Turki prodirali na Slovensko, so prišli tudi do vasi Rožna dolina. Oropali so vas in hoteli odpeljati vsa mlada dekleta. Ta so jim pobegnila in tekla proti skali nad Iščico, Turki pa za njimi. Dekleta so se umaknila na skalo in upala, da se ne bodo upali do njih. Toda zmotila so se. Ko so videla, da Turki prihajajo na skalo, so se raje, kot da bi jih odpeljali v suženjstvo, pognale s skale v smrt. Skala je bila rdeča od njihove krvi in od tedaj se imenuje to skalovje, vas in vsa okolica - Krvava peč.





Že drugo leto zapored nas je presenetilo gostoljubje družine Klobasa, za kar se jim res lepo zahvaljujemo. Ena od Igorjevih dobrih lastnosti je tudi ta, da zna svoje pridobljeno znanje podati na zelo sprejemljiv in všečen način. Mi smo ga seveda poslušali, večino tega pa tudi sproti pozabili, zato nam je obljubil, da se ob letu osorej znova vidimo in znanje obnovimo.


»Vesele planinke«
Vodnik: Herman Rednak
Slike: Andreja Pečar
Besedilo: Mimi Mlinar

16. junij 2018

Rogla in Lovrenška jezera 1520m

V soboto smo se udeležili srečanja na Rogli "Dan planinskih doživetij".  Poln avtobus nas je bilo, tokrat smo se združili starejši planinci in planinski krožek osnovne šole. Prav prijeten živ žav je bil na avtobusu. Še posebno na poti domov, ko so se otroci razživeli.
Na Rogli smo se razdelili v več skupin. Skupina starejših se je odpravila do Lovrenških jezer in tam občudovala lepote visokega barja.

Pot nas je vodila preko cvetočih travnikov...

skozi smrekov gozd...

do razglednega stolpa, od koder je lep pogled na jezerca ter urejenih potk do njih








Udeležili smo se tudi uradnega dela srečanja, kjer smo z aplavzom pozdravili mimohod praporščakov približno 60-ih planinskih društev. Med njimi je bil tudi naš praporščak Tone. Sledili so govori, ki pa jih žal nismo slišali zaradi slabega ozvočenja ter živahnosti udeležencev. Po končanem uradnem delu smo imeli še toliko časa, da smo se nekateri odpravili še do 30m visokega razglednega stolpa na Rogli in se povzpeli nanj.


Na poti domov so nam krajšali čas naši razposajeni mladi planinci.

In kaj so počeli mladi planinci?



 
"visoko nad oblaki..."
"daleč spodaj..."

"na obisku pri škratih..."


Organizacija pohoda :Stane Dvanajščak
Vodenje skupine starejših : Rajko Škrlj

12. junij 2018

17.srečanje na Grmadi 10.6.2018

Kot vsako leto smo se tudi letos srečali z medvoškimi planinci na Polhograjski Grmadi ob obletnici postavitve smerne table.

Kljub dežju, tik pred odhodom proti vrhu, nam je uspelo pravočasno osvojiti vrh.

Prijeten klepet starih znancev 


Zastave že vihrajo....

Uradni del....pozdrav pohodnikom

Veliko nas je....

Skupaj smo srečanje nadaljevali pri Gontarju...

Še gasilska za slovo...
Na poti domov smo pokukali skozi naravno okno na pobočju Grmade

Pa adijo smo si morali reči....

Organizacija: PD Blagajana Polhov Gradec in PD Medvode


10. junij 2018

Obisk pri našem planincu Križaj Janezu


Na tej spletni strani našega društva so običajno objavljeni fotozapisi o prehojenih poteh planincev PD Blagajana oziroma podatki o predvidenih poteh, ki jih bomo v kratkem še prehodili. Pa naj bo enkrat malo drugače.
V soboto, 9. junija je naš član Janez Križaj dopolnil 70 let. Ker se že od začetka letošnjega januarja zaradi bolezni ne more več udeleževati naših pohodov, smo se odločili, da ga mi obiščemo v Domu starejših občanov Notranje Gorice, kjer je trenutno nastanjen.
Kot se za tak jubilej spodobi, smo nazdravili s šampanjcem, pa tudi torta,
ki jo je spekla ena od naših planink, ni manjkala.



Veselilo nas je, da smo spoznali tudi njegovega sina z družino.


Pred slovesom smo si zaželeli, da bi se nam Janez čimprej spet pridružil na naših planinskih poteh.


»Vesele planinke«
Vodnik: Herman Rednak
Besedilo in slike: Mimi Mlinar








03. junij 2018

Psica 1796m

3. junij je bila nedelja rezervirana za planinsko turo na Psico. Idejo za ta cilje sem dobil pred nekaj leti,  ko sem opravljal  pripravniško turo za B kategorijo. Takrat smo osvojili Storžič, A ker je Strožič še za cca 300m višji od izstopa  iz Žrela, sem zaradi nekoliko lažje, a še vedno atraktivne izvedbe odločil za Psico, ki je nekoliko nižji vrh desno od Žrela pod Storžičem.

Zaradi napovedanih popoldanskih neviht smo začeli že sorazmerno zgodaj, saj smo na izhodišče Dom pod Storžičem prispeli že pred pol osmo uro zjutraj. Po kratki pripravi smo hitro krenili proti Žrelu.


Prvih nekaj metrov smo hodili združeni, a kmalu se  je starejši in najmlajši del skupine odcepil in nadaljeval pot proti Mali Poljani. Del te starejše skupine je tudi osvojil Tolsti Vrh.
Ostali člani smo prisopihali do vstopa v Žrelo, kjer smo si nadeli zaščitne čelade in pospravili pohodniške palice. 




Sledilo je slabe dve uri zanimivega poplezavanja po zavarovani zahtevni poti skozi Žrelo. 


Na vrhu smo se okrepčali z malico iz nahrbtnika, ter hitro krenili čez mali Storžič do Psice. 





Ta del poti je bil še nekoliko zahtevnejši od samgea Žrela, a zaradi izkušenosti vodnika, pomočnika in tudi samih gornikov ni bilo težav, vseeno pa sem na enem mestu izdelal vrvno ograjo za lažji spust po grebenu. 


Sledil je še spust do Male Poljane,  kjer so nas čakali ostali člani. Po okrepčilu smo se vrnili do Doma pod Storžičem. 

Zapisal: vodnik Uroš Malovrh, 3. Junij 2018