Praproče – »Antonov dan«

Na Prapročah v zadnjih letih prav na poseben način častijo patrona iz stranskega oltarja - Antona puščavnika. Vsako leto januarja pripravijo Antonovo mašo z blagoslovom mesnin, letos je bila že 21. leto zapored. Njihovega praznovanja smo se udeležili že večkrat, naše izhodišče je bilo do sedaj večinoma Polhovem Gradcu.

Letos pa smo se zapeljali skozi Zalog in od tu levo v »Škandrov Graben«, kjer je bila rojena in je svoje otroštvo in mladost preživela ena od naših udeleženk. Razen nje in še ene planinke, so bili vsi drugi tukaj prvič.

Kar takoj smo iz grabna prišli v gozd. Pot je bila ravno toliko strma in pobeljena s snegom, da je bila hoja zelo prijetna.

Mimo kmetije »Pri Mlakarju« smo po dobre pol ure hoje prispeli na   nekoč mogočno kmetijo »Grampovče«. Kako lepa hiša je to včasih bila.

Če samo pomislimo, da se je tukaj rodilo šest otrok (po mojem spominu), če ne še kakšen več, pa ni niti enega naslednika, ki bi to kmetijo peljal naprej. Nekaj sinov je padlo v vojni, ena hčerka se je sicer poročila in živela v Gabršah, ampak ni imela otrok. Vsi ostali pa so bili samski do konca svojega življenja.

Znamenje, postavljeno v čast padlim Grampovčnikovim fantom.

Po še dobre pol ure hoje smo prispeli iz gozda ven na »Hudo njivo«.

Od tu se nam je odprl lep pogled na »Veliko travo« in »Vidmarico«, Sv. Lovrenc pa se skriva za njima.

Pa še pogled na Zalog in Črni vrh

Planinske smerne table »pri Hrastniku« so pa res na čudovitem podstavku.

V šotoru nas je pozdravil prijeten vonj po raznih suhih mesninah. Le kako bi se človek lahko uprl, da jih ne bi poizkusil, pa še za domov nekaj kupil.

 »Vesele planinke«

Vodnik: Herman Rednak

Besedilo in slike: Mimi Mlinar