17. maj 2022

Potepanje po Madžarski

Pravijo da v tretje gre rado. In res je bilo tako. Zaradi covid razmer sem to tridnevno potovanje kar dvakrat bil prisiljen prestaviti. A letos nam je uspelo. Kljub ne najboljši vremenski napovedi, nam je vreme skoraj v celoti služilo, razen v nedeljo nas je zajel rahel dež, ki pa ni pokvaril vzdušja. 

Na pot smo se odpravili v petek, 6. maja 2022 ob 12h iz Polhovega Gradca. Čez slabo uro so se nam pridružili še štirje udeleženci na BS Lukovica, še ena skupina pa se nam je pridružila direktno v našem cilji, v kampu blizu Blatnega jezera. Po nastanitvi v hiškah oz. prikolicah smo opravili še nakup živeža za v soboto in večerjali v bližnji gostilni, ki pa kljub zagotovilu ni bila ravno poceni, a bilo je dobro in okusno. Sledilo je še druženje na terasi pred hiško in spanje.




Soboto smo za začeli z suhim zajtrkom, ob 9h pa smo štartali na planirano, 20km dolgo pot po okoliških vrhovih. Tritisočakov nismo dosegli, smo pa v celem dnevu osvojili kar tri vrhove z višino cca 400m, med njimi tudi najvišji vrh Vezspremske planote Recsek-hegy, visok 431m. Po narejenih 18km smo ob treh popoldne prispeli na cilj, v središče mesta BalatonFured. Po kratkem počitku v kampu, nas je večina proti večeru mahnila0 še na centralno promenado ob obalo, kjer smo si privoščili večerjo. Bilo je lepo, slike pa povedo več kot besede. Večerno druženje pred hiško je bilo krajše kot pretekli večer, zato smo hitro popadali v postelje.










 

Nedelja se je začela podobno kot sobota. Prav tako smo pred 10h že zapustili naš kamp in se z avtomobili odpravili pod vznožje polotoka Tihany. Mimo prijaznih apartmajev smo se povzpeli do vrha, kjer je lep razgled na obe strani polotoka in tudi zanimiv konec križevega pota s tremi križi na vrhu smo dosegli. Po kratkem spustu smo dosegli znamenito Marijino cerkev, ki pa so jo v našem času prenavljali. Kljub rahlemu dežju je bil sorazmerno lep pogled na jezero in sobotno prehojeno pot. Del pohodnikov se je tu ločil in spustil še do jezero Belso-to (notranje jezero), kjer so zaman iskali meni ljubi bar narejen v zemljanki, ostali smo šli do avtomobilov in z njimi do prve skupine. Zaradi kolesarske tekme Giro d'Italia in posledično zapiranje cest, smo se že okrog dveh popoldne odpravili proti domu po stranskih cestah. Res je pot bila nekoliko daljša, a videli smo veliko lepih madžarskih polj, polnih rumene oljne repice. Tik pred mejo, v Lentiju, smo pa še natočili gorivo, saj je bilo več kot 50centov cenejše kot doma.V zgodnjih večernih urah smo srečno prispeli domov.







 Zapisal vodnik Uroš Malovrh

Setnik,9.5.2022

27. februar 2022

Škocjanske jame - Razdrto

 

Komaj so minili novoletni prazniki, že je bil tu 20.. februar, ko je bilo v koledarju PDB planiran nadaljevanje  transverzale SPP. Lansko leto smo končali v parku Škocjanske jame, letos pa smo nadaljevali do Razdrtega. 

Ker je vremenska napoved obetala, da pozneje bo, lepše bo, zjutraj nismo ravno hiteli, tako smo se na zbirališču v PG zbrali ob 8h. Po dobri uri vožnje smo prispeli na parkirišče, kjer so nas pričakali še ostali trije prijavljeni udeleženci. Otroci so zaužili sveži rogljiček in že smo se odpravili proti cilju.  Prvi del poti je potekal preko kraških travnikov, preko letališča divača do vznožja Vremščice. Tu pa je sledi polurni strm vzpon, Nas je kar malo utrudil :) Sledilo je še pol ure hoje po grebenu in dosegli smo vrh Vremščice. Malo nižje pa nas je čakala malica iz nahrbtnika.

 













 
Najtežji del poti je bil za nami, a do cilja nas je ločilo še 3 ure hoje. Ker pa je to bil najprej spust, potem pa večinom ravninska hoja, smo malo pred 4h popoldne prikorakali do cilja, kjer nas je že čakal avto s šoferjem, kateri nas  je ostale šoferje prestavil do izhodišča. 

 

Zapisal vodnik Uroš Malovrh, 27.2.2022

26. januar 2022

Rašica (Vrh Staneta Kosca) (641 m n.v.)

V soboto, 22. januarja je naša sekcija opravila pohod z Dobena na Rašico. Glede na to, da smo sredi zime je bila za nas pot, ki v eno smer traja slabo uro, čisto dovolj. Vreme pa lepo, sončno in brez vetra. Pot smo pričeli pri Kmečkem turizmu Blaž. Prav lepo je pogledati, kako je ta kmetija in njej pripadajoča okolica lepo urejena, osebje v strežnih prostorih pa zelo prijazno.









Tisti, ki so se na vrhu Rašice povzpeli še na stolp, so imeli takšen čudovit razgled, kot ga kažeta spodnji sliki. Tisti ki smo pa kar se višine tiče bolj »zajci«, ga pa nismo mogli imeti. Še dobro, da so nam ga pokazali na slikah.

Ob povratku smo pohod zaključili tam, kjer smo ga zjutraj pričeli – no, takrat nas je bilo pa že malo več, saj so se nam pridružili tudi tisti, ki se samega pohoda niso mogli udeležiti.


»Vesele planinke«

Vodnik: Herman Rednak

Besedilo in slike: Mimi Mlinar, Inge Kogovšek 

30. december 2021

Turistična kmetija Kuren (534 m n.v.) Planina nad Vrhniko (733 m n.v.)

 V nedeljo, 19. decembra 2021 smo imeli še zadnji skupni pohod v letošnjem letu - tako kot vsako leto »pohod v neznano«, od Turistične kmetije Kuren do Planine nad Vrhniko. Seveda se samega pohoda iz takšnih ali drugačnih razlogov nismo mogli vsi udeležiti, nekatere pa smo ga vendarle opravile. Če je meglena odeja pokrivala dolino skoraj do Kurna, pa je od tu naprej narava ponujala eno samo lepoto – sončno, jasno nebo brez oblačka, razgled pa na vse strani. Proti koncu poti, kjer se pot začne strmo vzpenjati, smo ocenile, da je steza precej pomrznjena in bi zlasti ob povratku lahko bila nevarna, zato smo tukaj pot navzgor zaključile. Naš zadnji pohod smo zaključili tako, kot je v naši navadi, s srečelovom in darili.







 »Vesele planinke«

Vodnik: Herman Rednak

Besedilo in slike: Mimi Mlinar

23. oktober 2021

Po Pavletovi spominski poti

 V nedeljo 17.10.2021, smo imeli tradicionalni pohod po Pavletovi spominski poti proti cerkvi Svete Uršule. Ob tako lepem vremenu se nas je zbralo 116 pohodnikov, med njimi tudi veliko otrok.







Pohod vodil: Igor Dolenc, 17.10.2021

16. oktober 2021

Mirna Gora (1047 m n.v.)

V nedeljo 26. septembra smo se »Vesele planinke« skupaj z vodnikom Hermanom podale na Mirno Goro. Pot smo pričeli v vasi Planina, ki leži na robu Kočevskega roga. Hodili smo po lepo urejeni, vendar kar precej strmi gozdni učni poti in po uri in pol prispeli na goro. Škoda je le, da je avtorica tega prispevka pozabila slikati kočo na Mirni gori, ki je tako lepo okrašena z rožami (večinoma petunijami), da kaj takega skorajda ne vidiš drugje.








 

»Vesele planinke«

Vodnik: Herman Rednak

Besedilo in slike: Mimi Mlinar