Planinsko društvo Blagajana

PD Blagajana     vabi v Dolomite in sicer   Bolzano in Marmolada (3343m) Kdaj :   sobota in nedelja, 13.-14. Julij 2024 ob 3.00h   iz Polhovega Gradca Predvideno: 1. dan  (sobota) :   Ogled mesta Bolzano, vzpon na planoto in vožnja z gorsko železnico, ogled piramid. Zvečer odhod v kamp pod vznožje Marmolade. 2. dan  (nedelja) : vzpon na Marmolado (za vzpon do vrha OBVEZNA zimska oprema!!!)…   Prijave:  z aradi rezervacije prenočišča do 17.Junij , pri vodniku  Uroš-u na tel: 041 372 452 (prijava še ne bo zavezujoča)   Organizirano bo, če bo več kot 10 prijavljenih in v vsakem vremenu z možnostjo prilagoditve v primeru dežja.   Opombe:   - Spanje v kampu organizira vodnik Uroš -  https://campingmarmolada.it/en/ - lahko pa si prenočišče organizirate tudi sami - iščite okoli tega                  kraja:  https://maps.app.goo.gl/cxBsxpD1ot4VkuRa6    Predvidena cena:  ·          prevoz kombi:  300€  oz.  38€/osebo   ·          prevoz osebni avto:   135€/avto ·          Spanje kamp:  65€ za

Včeraj zjutraj vreme ni bilo ravno naklonjeno našemu srečanju a se je potem popoldne le vzdržalo. Vmes je na vsake toliko časa malo rosilo ampak, ko je ura odbila 17 se je pričelo jasniti in ko smo skupaj z PD Medvode prišli do Gont je posijalo 🌞

 

 

  V nedeljo 12.5. smo se odpeljali proti štajerski. V kraju Mislinja smo zavili s poti in se odpeljali do izhodišča naše poti. Podali smo se na pot, ko smo zakorakali v gozd smo kmalu zaslišali šumenje in zagledali nekaj kosmatega rjavega. Kar malo smo obstali nakar nas je medvedov ata 😀 ,ki je hodil z nami pomiril in rekel: »Saj sem jaz medved😁! Ga bom že jaz prestrašil« Ugotovili smo da je bil le gams. Po prijetni hoji skozi gozd smo imeli krajši počitek na Črnem vrhu na Pohorju. Ker smo pravi planinci smo jo mahnili še do Ribniške koče, kjer smo malo posedeli, vendar ne predolgo saj so nas črni oblaki ☁ in dežne kaplje 💧 prepodili nazaj na pot do avtomobilov. Bil je krasen nedeljski pohod in ugotovili smo, da je štajerska prav lepa in jo moramo večkrat obiskati.

 

 

Na včerajšnjem predavanju dr. Petra Mikše smo skupaj obujali spomine in spoznavali zgodovino slovenskega boja za gore, še posebej za našega očaka.

Tudi v letu 2024 sem v planiranje planinskih aktivnosti vključil nadaljevanje po slovenski planinski poti. Leta 2022 smo zaključiti v Razdrtem, pod Nanosom. SPP nadalje vodi preko Nanosa, Abrama do Podkraja. Ker je bilo v letu 2023 neprimerno vreme, sem isto pot predvidel letos marca, a tudi letos na planirani datum ni bilo sreče z vremenom. Zato sem uporabil rezervni termin, 7. april. In ni bila napaka. Nekaj se nas je zbralo na običajnem mestu v Polhovem Gradcu ob 8h zjutraj, ostali so prispeli neposredno na izhodišče, na parkirišče ob avtocesti pod Nanosom. Zbralo se nas je 18, od tega tudi nekaj gostov, na katere računam, da postanejo nekoč naši člani. Čakal nas je najzahtevnejši del poti, to je vzpon na plešo Nanosa po direktni poti. Ker smo bili spočiti, ni bilo večjih težav, kljub pripekanju sonca, a če bi se bilo potrebno povzpeti na tako višino na koncu poti …. nisem 100%, da bi uspelo vsem. Pri Vojkovi koči so se nam za kratek čas pridružili še nekateri starejši člani. In nas

 

 

 

 

Februar. 4. dan po vrsti. V planinskem koledarju PD Blagajana je napisano Hleviška planina, zato ni bilo razloga, da se plana nebi držali. Nekateri smo se zbrali ob dogovorjeni uri na dogovorjenem mestu v Polhovem Gradcu, ostali pa so se pridružili med potjo do izhodišča, to je bilo pri Divjem jezeru blizu Idrije. Na izhodišču se nas je pojavilo kar 22 + 1 štirinožec 😀 Bil sem kar prijetno presenečen nad udeležbo. Po jutranjem pozdravu vodnika Igorja smo se odpravili po cesti v smeri Idrijske Bele do prve viseče brvi, kjer smo želeli prečkati Idrijco. A na presenečenje vseh, je bila brv zaprta zaradi obnove. Nič, čeprav je bil most videti brezhiben, smo pot nadaljevali po cesti naprej in tako prehodili še dobra 2km do naslednje brvi. Ta je bila v slabšem stanju, a odprta. Do tu je bil sprehod po cesti, sledilo pa je pravo nasprotje. Strm vzpon po ozki stezi. Z manjšimi prekinitvami je strmina držala vse do vrha Čekovnik, 726 m. n. v..  Tu se nam je prvič lepo odprl razgled na Idrijsko