Planinsko društvo Blagajana

Veliki Javornik ali Ženiklovec je 1716 m visok vrh, ki se nahaja med Storžičem in Stegovnikom. S travnatega vrha, na katerem je vpisna skrinjica, se nam odpre lep razgled na že omenjeni Storžič, greben Kriške gore, Julijske Alpe, Stol, Begunjščico, Vrtačo in Košuto ter gore na Jezerskim. Utrujeni junak Razposajeni planinci Organizacija in vodenje pohoda: Ani in Tone Kavčič

Pred uradnim delom srečanja so bili organizirani pohodi v okolici Bohinjske Bistrice. Mi smo se udeležili  pohoda na Rudnico 946m. Pogled z vrha na Srednjo vas in Češnjico Pogled na Bohinjsko jezero Ob poti Začetek slovesnosti se je pričel s prihodom praporščakov v dvorano. Med njimi je bil tudi naš Tone.  Po kratkem uradnem delu se je nadaljevalo srečanje ob zvokih muzike in prijetnega druženja.

  Kot vsako leto smo se tudi letos imeli lepo v družbi z planinci iz Medvod     Pot na Grmado pa je vedno lepo okrašena....

Zopet smo preživeli lep dan v planinah. Tokrat nas je pot zanesla v Karavanke. V vasi Planina pod Golico smo si naprtali nahrbtnike na rame in se usmerili mimo Jeseniške planine 1380m proti sedlu Rožca. Rožca se nahaja na travnatih pobočjih med dvema razglednima vrhovoma (Hruški vrh in Klek). Malo nad Jeseniško planino Še malo, pa bomo na Rožci Narcise še v polnem cvetju   Na sedlu Rožca v ozadju Klek   Zadovoljni na vrhu Kleka   Pogled na Golico nas je prepričal, da smo pot podaljšali do koče pod Golico (nekateri celo čez vrh)   Pogled nazaj na prehojeno pot Še spust v dolino okrepćilo pri Fencu Po celodnevnem potepanju po Karavankah in  smo posedli v avtomobile inse zadivoljni vrnili domov. Vodenje in organizacija: Rajko in Jerca Škrlj

Cilj našega izleta v soboto, dne 31. maja 2014 je bil Veliki Snežnik 1796 m visoki vrh planotastega pogorja v južni Sloveniji. Od zbornega mesta pri Silvi v Kozarjih smo se s kombijem usmerili proti Ilirski Bistrici do izhodišča v Sviščakih. Jutro je bilo ob pomoči primorske burje kar mrzlo. Lahka, odlično označena pot, v drugi polovici odprta in nekoliko bolj strma, skalnata. Travniške rože so zamenjale planinske. Ovršje planote je že od leta 1964 zavarovano kot botanični vrt, v samem pogorju pa je kar 11 gozdnih rezervatov. Vreme nam je šlo na roko. Na vrhu smo imele čudovit razgled na okoliške gozdove, Učko, Kvarnerski zaliv in vse višje primorske hribe od Nanosa, Vremščice do grebena Slavniškega pogorja.   Do malice v koči smo potrebovali dve ure in pol, za nazaj pa nekaj manj. Piko na »i« na koncu izleta je postavila Silva, ko nas je »častila« s sokom in torto. Vesele planinke