Planinsko društvo Blagajana

Planinci imamo pravilo: v planine moraš v vsakem vremenu, da boš imel kdaj tudi sonce. Zato smo se v "lepem, meglenem" vremenu odpravili na Slivnico.   Cerkniškega jezera res nismo videli, ampak vrh smo osvojili brez pomoči čarovnic in njihovih metel  Še dobro, da so bile zverine mirne, drugače si nebi mogli privoščiti počitka, ampak bi jo hitro popihali iz koče     Tale coprnica pa je bila pravi egoist. Tudi ene same ni hotela zapeljati v dolino. Zato smo se lepo držale Hermana, in varno prispele domov. Ptički se še niso prav glasno oglašali, ampak ne manjka več veliko, da si bodo spletli gnezdo....  Vesele planinke

Danes smo hodili po "domačih poteh", to pomeni po naši bližnji okolici. Za marsikoga od nas pa je bila to še povsem neznana pot, saj imamo za  domača le Lovrenc in Grmado, ko pa hočemo kaj drugega, se odpravimo daleč od doma. Pa nebi bilo treba, saj je naša bližnja okolica zelo lepa.   V Podsmreki sta nas Ani in Rafko odpeljala v gozd in po gozdni poti smo prišli do nekdanje "javke"    in nato do naslednje.....  še malo smo zasopihali in že smo bili na Gradišču.   Pot smo nadaljevali do Debelega hriba, kjer smo si privoščili počitek ter Silvine in Marijine dobrote      Na vrhu Debelega hriba sta Miha in Žaba sklenila prijateljstvo. vso pot smo hodili po lepem, vzdrževanem gozdu   Po prihodu v Podsmreko si nismo rekli takoj adijo, ampak sta naju prijazna Rafko in Mari povabila v svojo hišo in......prijetna družba in polna miza nas je zadržala kar nekaj časa.. Obema najlepša hvala za topel in s