02. avgust 2007

Po planinah Bolgarije

V okviru organizacije MDO Notranjske sva se dva člana PD Blagajana - Rajko in Jerca udeležila dopustovanja po planinah Bolgarije med 16. in 28.7.2007. Že iz prejšnjih let sva vedela, da to ne bo dopust, zato sva se na to kondicijsko pripravila. In zmagala sva. Osvojila sva vse načrtovane vrhove.
Poleg planinarjenja smo imeli mnogo ogledov zgodovinskih spomenikov, kopanje v Črnem morju, ter seznanjanja z dejanskim sedanjim življenjem v Bolgariji. Tu lahko samo ugotovim, da sem srečna, ker živim v Sloveniji.

Prvi dan smo se ustavili v Vratsih (Vraca), kjer smo si po dolgi vožnji pretegnili noge tako, da smo se sprehodili po kanjonu, ob katerem so levo in desno v stenah speljane plezalne smeri. Verjetno te stene šprtni plezalci zelo dobro poznajo.

Naša prva planinska tura pa nas je vodila na pogorje Stari Balkan na vrh Botev 2376m. Višina vrha sicer ni zavidljivo visoka, vendar je tura trajala 13 ur, zato nam je kar prav prišlo, da smo od tu odšli proti Črnemu morju.

Po namakanju v morju je bil naslednji vzpon v Rodopih na Goljami Perelik 2188m, vendar zaradi prisotnosti vojske na samem vrhu smo se zadovoljili z ogledom vrha od daleč.

Tu pa je šlo že zares. Prvič smo bili višje od Triglava. V gorskem masivu Pirin smo se zavihteli na vrh Vihren 2914m.

Naslednji podvig je bil vrh Maljovica 2726m v narodnem parku Rila. Kljub temu, da to ni bil niti najdaljši niti višinsko najvišji pohod pa je bil zame najtežji. Temperature med 30 in 40 stopinjami na celem pohodu so nas kar močno izčrpale. Žal nas je ta vrh osvojilo samo 12, ostali so želeli vrh naskočiti iz druge smeri, pa se jim časovno ni izšlo. Bil pa je to najlepši pohod, saj je bil spust proti koči Maljowitza po dolini jezer nepozaben.

In še vrh, ki smo ga vsi komaj čakali - Musala 2925m

Takole je izgledal krst na najvišjem vrhu Balkana

Splezati na ta vrh smo si vsi želeli. Prvi dan nam zaradi vetra to ni uspelo (žičnica ni delala). Drugi dan pa so se tudi tisti, ki se prejšnjih pohodov niso udeleževali, potrudili, in povzpeli na vrh.
Še zadnji pohod in to na pogorje Vitoša nad Sofijo na Černi vrh 2290m. To je bil bolj sprehod, vendar v taki vročini in po tolikih pohodih si kaj višjega niti želeli nismo.

Iz Vitoše pa v Sofijo na ogled zgodovinskih spomenikov

Če bi se tu vsedli na klopco, bi tukaj tudi ostali, kot ta dva možaka, ki tu sedita že mnogo let. Raje smo se spokali v avtobus in se odpravili proti domu v Slovenijo.

naš avion

Velikokrat se na koncu prispevka ali pa na začetku napišejo zahvale za...
HVALA:
Marku Goršiču- za organizacijo dopustovanja
Renatu Ribiču- za izvedbo dopustovanja
Srečku-šoferju- da je uspešno in varno pilotiral in pripilotiral naš avion-avtobus domov
soncu - da nas je vse dni spremljalo (o, ko bi si kdaj vzelo prosto)
vetrčku - da bi se nam večkrat pridružil na pohodih
oblački - premalo vas je bilo
vsem udeležencem za dobro družbo!!!!

1 komentar:

rousica pravi ...

Joj, kakšna prisrčna zahvala, zelo zelo mi je hudo, ker nisem šla z vami. Moralo je biti res prekrasno. Pa drugič. Marjeta