POLHOGRAJCI PO GRAJSKEM

Junijske plane za zaključni pohod in že tradicionalni piknik na parceli je prekrižalo naključje, ki je prineslo svež in prijeten veter med malo mlajše in malo starejše člane planinskega krožka. Zaključni izlet ni bil ravno v planinskem stilu, kar pa ne pomeni, da se nismo imeli "kulsko" na drugačen način. V sončnem jutru, ki je odsevalo svoje bleščeče barve v oknih avtobusa, smo se v zibajočem ritmu podali skozi polhograjsko dolino do ljubljanske avtobusne postaje. Izstopili smo v center dogajanja sobotnega utripa ljubljanskih ulic. Sprehodili smo se do zmajskega mosta, in če ne bi poznali prijaznega zmaja Direndaja iz Kovičeve pravljice, bi se še mogoče ustrašili prikazni, ki zvesto straži prehod čez Ljubljanico. Polni pričakovanja smo se podali do vstopne postaje ljubljanske vzpenjače. Kakšno otroško navdušenje, ko je mojster pognal žičnico v tek. "Uaaauuu," je odmevalo po celi kabini, ko so se pod nami oddaljevale strehe ljubljanskih mestnih hiš in se na obzorju kazali obrisi kamniških vrhov. Vendar je pot na vrh bila prekratka, da bi se lahko načudili vsemu, kar se je risalo za nami. Že smo bili na vrhu in seveda naši otroci ne bi bili naši otroci, če ne bi bilo treba takoj malicati. Rečeno, storjeno. Potem še sprehod po gradu, na obzidje s prekrasnim razgledom in spustom v dolino. V spremstvu sončnega dopoldneva in vrveža ljubljanske tržnice, smo se sprehodili do Tromostovja in si privoščili ogromen sladoled. Saj si bodo otroci zapomnili marsikaj lepega s tega izleta, ampak ga ni čez sladoled s štirimi kepicami. Pa še nekaj smo si privoščili na skrivaj. Pssst! Ne povejte na glas. Čofotanje po fontani! Za to dejanje smo imeli dober izgovor, saj si je bilo treba umiti lepljive roke, ki so ostale po sladkanju s sladoledom. Potem pa nazaj na avtobus in k mamici ter atiju na sobotno kosilo. Bilo je res prijetno dopoldne in hvala vsem tamajhnim otrokom, ki nas tavelike otroke znajo očarati s svojo iskrivostjo, energijo in prisrčnostjo ter nas učijo, da je svet okrogel in se vrti!


Prispevek: Nina Bagar