Planinski tabor v Podkornu

Za letošnji tabor smo si izbrali Podkoren. Večini že poznana hiša "Pr Vahtari " nas je pod svojo streho sprejela kar 12. Da nebi kaj zamudili, smo šli na pot kar en dan prej, kot je bilo dogovorjeno. Po skupnem nakupovanju hrane na Jesenicah in naselitvi v hiši, smo si želeli, da bi od dneva imeli še kaj več. Zato smo se odpravili z avtobusom na Vršič , od tam pa nameravali sestopiti po planinskih poteh do Jasne. A Vršič nas je sprejel hladno, mokro in vetrovno, tako da smo se z dolgimi nosovi, prepihani in mokri vrnili z avtobusom v dolino.

samo mi in ovce so ta dan hodili po Vršiču....

Za izboljšanje vzdušja smo si privoščili

"človek, ne jezi se"

Tudi ponedeljek ni pokazal prijaznega obraza, padal je dež in nič ni kazalo, da bi se kmalu zjasnilo. Zato smo se odpravili na Belopeška jezera, kjer nas dežniki niso ovirali. Obkrožili smo oba jezera, si privoščili pivo postreženo v slovenskem jeziku in dobre volje odšli nazaj v Podkoren.

Večer je bil zopet živahen, saj sta "človek ne jezi se" in "enka" igri, pri katerih se temperature v ozračju zelo hitro dvigujejo.....
V torek smo se zbudili v lepo jutro, zato smo kar hitro pripravili nahrbtnike in se odpravili proti Ciperniku. Nekaj nas je odšlo iz Jasne mimo Vitranca (1637m) proti vrhu, nekaj pa se jih je zapeljalo z žičnico do Vitranca, nato pa peš na Cipernik (1747m). Po pripovedovanju oskrbnice bifeja Vitranc, so bili tisti, ki so se pripeljali z žičnico mnogo bolj "sesuti" kot mi, ki smo do tam prišli peš, so pa žičničarjem popestrili dan...

pot iz Jasne je strma in tudi za trenutek ne popusti...

počitek na vrhu Cipernika...

pogled na Ciprnik iz Planice

Iz Cipernika smo se spustili eni v Planico, drugi pa nazaj na Vitranc in nato v dolino.

Proti večeru je zopet deževalo, vmes pa se je svetlikalo sonce. In nastala je mavrica, kakršne že dolgo nismo vedeli.

Za sredo je bil napovedan lep dan. Zato smo zelo zgodaj vstali in odšli proti planini Pecol. Tu nas je čakal prelep pogled na Montaž, Špik Hude police, Kaninsko pogorje....Kmalu smo bili pri koči Rif.G.di Brazza. Tu smo se ločili v dve skupini. Eni so ostali v dolini, drugi pa smo jo mahnili proti Špiku hude police-Cima di Terrarossa. Krasna pot, krasni razgledi, zadovoljni obrazi pohodnikov...

zaslužen počitek na vrhu (2420m)

očitno smo bili zanimiva skupina, saj se nas kozorog kar ni mogel nagledati...

počitek po sestopu iz vrha...

In kaj smo delali zvečer?

ker ni bilo mavrice, smo opazovali luno, kako hitro leze izza gora...

Zadnji dan. Pospravljanje hiše...in na poti domov sprehod skozi Pokljuško sotesko, eno lepših naravnih biserov v Sloveniji

naravni most

galerija

vstop v jamo...

ter zadnje skupno kosilo... vidimo se na naslednjem taboru...ne...na naslednjem pohodu

Hvala vsem, ki ste nam zaupali in se udeležili tabora. Hvala Mici, ki je poskrbela za naše želodčke in hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi tabora.

Organizacija in vodenje tabora: Rajko in Jerca Škrlj

Fotogalerija: