25. marec 2012

Pohod »Po nagelj na Limbarsko goro«

Vesele planinke smo se v nedeljo, dne 25. marca 2012 udeležile 24. Pohoda po nagelj na Limbarsko goro. Udeležba na teh pohodih je vedno precej množična, izhodišč pa je več. Me smo s hojo pričele pri Gradiškem jezeru nad Lukovico. Tako imenovana »rokovnjaška pot« nas je po dobrih dveh urah hoje skozi gozd in po travnikih pripeljala na 773 m visok vrh z cerkvijo Sv. Valentina.
Organizatorji pohoda so zelo dobro poskrbeli za prijetno vzdušje. Že velik transparent z napisom Dobrodošli in pa dobra narodna glasba v ozadju sta dala slutiti na zelo dobro razpoloženje. Piko na i so dali še fantje ali pa možje, ki so podeljevali nageljne in poljubčke za materinski praznik.
Po dobrih treh urah veseljačenja smo se po isti poti vrnile do avtomobilov. Lahko rečem, da smo imele zelo lep planinsko materinski dan.

Vesele planinke









Organizacija in vodenje: Herman Rednak

24. marec 2012

Mladi planinci v neznanem

V soboto, 24. marca, je bil prekrasen, sončen, že skoraj poletno topel dan. Po celi Sloveniji je potekala očiščevalna akcija Očistimo Slovenijo, mladi planinci pa smo jo mahnili v neznano. Smo pa kljub temu Slovenijo, že v petek v šoli, olajšali za kar nekaj smeti.
Vabilo na pohod nam je razkrilo le nekaj skromnih podatkov: do izhodišča se bomo peljali z vlakom, cilj pohoda se nahaja vzhodno od Ljubljane, hodili bomo približno tri ure. Marsikoga je verjetno premamila vožnja z vlakom in tako se nas je zjutraj zbralo na železniški postaji 20 mladih planincev, trije starši in tri mentorice. Vlak je odpeljal točno kot ura in ob osmih smo že izstopili na postaji v Jevnici.


Hm, kam pa zdaj? Že takoj smo zagledali planinske oznake pešpoti in jo mahnili po eni od njih. Najprej je sledilo razburljivo prečkanje reke Save po nič kaj zaupanja vrednemu lesenemu mostu.



Iz vasi Senožeti smo opazovali okoliške hribe in ugibali kam nas bodo naše mentorice odpeljale. Še posebno eden, s cerkvico na vrhu, se nam je zdel vabljiv. Pot se je hitro povzpela v hrib in nas vodila skozi gozd. Kmalu smo zagledali markacije, ki so nas vodile na hrib Miklavž. Še nekaj ugibanj in po uri in pol hoje smo prišli do cerkvice katere zavetnik je sveti Miklavž. Na tabli pred cerkvijo smo prebrali, da je bil Miklavž zavetnik čolnarjev in splavarjev, zato je njemu posvečenih veliko tistih cerkva, ki gledajo na reko Savo. Naša danes obiskana cerkev ima res lepo razgledno lego, zato so jo nekdaj imenovali kar "čuvar zgornje Save". Brodarji so verjeli, da se jim ves čas, dokler lahko vidijo cerkev, ne more zgoditi nič hudega.





Sledila je obvezna malica, počitek in nato povratek po isti poti. V Senožetih smo si privoščili še sladoled in že je bil čas za odhod na vlak.





Ob dogovorjeni uri so nas v Ljubljani čakali starši in tako smo zaključili še en prijeten planinski izlet in medsebojno druženje.

Mentorica Simona Planinc

20. marec 2012

Lučine-Sivka-Planina

Potepali smo se po naši bližnji okolici. Vsako leto sicer obiščemo Sivko na pohodu 24 ur po PPP, a iz druge strani, tako da nam je bila ta pot povsem neznana. Pohod smo začeli v Lučinah, kjer se nas je tokrat zbralo kar 19.

Pot se je takoj za Lučinami začela strmo vzpenjati,

ampak zaradi prečudovitih pogledov levo in desno okrog nas, nas to ni motilo...

Po dobri ure hoje smo bili že na Sivki

"Štemplanje na Sivki"

Pogled na naslednji cilj-Planino

Še nekaj vzpona, ker smo planinci...

in že smo pred cerkvijo sv. Andreja na Planini

V vasi smo si ogledali privatni etnološki muzejček, okrog njega pa čudovite lesene skulpture, delo lastnika muzeja. Vse skupaj zares vredno ogleda.

Pot nazaj proti Lučinam nam je bila z ražcami postlana...


Organizacija in vodenje pohoda: Tone Kavčič
Fotogalerija:

07. marec 2012

Podkoren

Ob besedi Podkorn, se nam razvlečejo usta do ušes. Zakaj? Lepi pohodi, žur, dobra hrana.....
Ker je bilo na taboru avgusta 2011 super, smo si privoščili še podaljšani vikend februarja letos.

Prvi dan smo se odpravili na ogled zamrznjenega slapa Peričnik. Pot do koče je bila lepa, zasnežena, od koče do slapa pa zamrznjena, zato smo se povzpeli do podslapja samo najbolj tišasti




Zvečer pa vojna...na življenje in smrt...najmlajši nikakor ni razumel, kako odrasli brez sramu goljufajo...Andraž je goljufivca tako prevrtal s pogledom, da se mu bodo posledice še dolgo poznale...
Drugi dan nas je lepa, zasnežena in delno poledenela pot pripeljala v Krnico.


Po skupni malici smo oddrveli v dolino. Nekateri s sanmi, drugi po riti...


Že sama slika pove, da nas je "LAKOTA" spremnljala vse dni...

Zaključek dneva se je za nekatere dogajal pri "Kosobrinu", za nekatere v Podkornu, Mica pa je doživala svoj večer....kako naj pove sama...

V nedeljo smo zakrožili okrog Belopeških jezer...




Organizacija podaljšanega vikenda: Marija Hribernik-Mica

Fotogalerija