19. marec 2013

Osp-Socerb-Varda-Črni Kal-Osp

Napovedano sneženje med tednom nam je pognalo strah v kosti, zato smo cilj pohoda spremenili in se odpravili na Primorsko. Tudi tukaj nam vremenarji niso napovedovali nič lepega vremena, ampak mi smo ga vseeno imeli-kot vedno.
Naša pot se je pričela v Ospu. Nad naseljem se dviga kompaktna stena, Osp pa je eden najlepših plezalnih centrov v Evropi.


  Po lepo označeni poti smo krenili proti Socerbu.

Pred vasjo Prebenegi se nam je pot postavila precej pokonci, od tu naprej do Socerba pa je bila prijaznejša.


Grad Socerb smo si lahko ogledali samo od zunaj, saj je bilo vse zaprto.
SOCERB, 389 m, se imenujeta grad in vasica na kraškem robu, odkoder se odpira čudovit razgled na Istro, Tržaški zaliv od Savudrije do Gradeža, Trst in njegovo okolico.
Grad Socerb stoji na 40 m visoki pečini. To pomembno strateško lego so poznali že Iliri, ki so tu zgradili gradišče. V starem veku je bilo obrambna postojanka. V srednjem veku so postavili grad z obzidjem. V začetku 13. stol. so ga imeli v lasti Benečani, ki so leta 1413 okrepili njegove utrdbe. Leta 1511 sta Socerb zavzela Nikolaj Ravbar in Krištof Frankopan; leta 1535 so se ga spet polastili Benečani, ki so ga obdržali do leta 1576. Potem je postal sedež zemljiške posesti in je večkrat menjal lastnike. Leta 1780 je strela povzročila požar, ki je grad onesposobil za prebivanje. Šele v letih 1924 in 1925 so ga delno obnovili. Zdaj je v gradu restavracija.

Od Socerba do Svete jame je le 10minut, tu pa smo si v zavetju privoščili počitek.



Sveta jama je Kraška jama, dolga 150 in globoka 50m. V njej so ogromni kapniški stebri. Že od nekdaj je bilo v prvem prostoru romarsko svetišče, ki so ga pred leti ponovno uredili. To je tudi edina podzemna cerkev v Sloveniji. Mi smo seveda obstali pred zaprtimi vrati, ker je možnost ogleda samo enkrat dnevno, ampak skozi rešetke se kar dobro vidi v notranjost.

Na poti proti Črnemu Kalu smo se povzpeli na Vardo 423m, ki je krasen razgledni vrh nad Osapsko dolino.


Spust z Varde je zahteval kar dosti previdnosti....

Pot od Varde proti Črnemu Kalu naj bi potekala po lepem borovem gozdu, ki pa se je lansko leto spremenil v pogorišče. Ko hodiš peš med ožganimi ostanki gozda šele vidiš  kakšno veliko katastrofo je napravil požar na tem področju.

Na črnokalske stene se nismo povzpeli, smo pa od daleč videli ostanke utrdbe nad Črnim Kalom, ki se nahaja na okoli 30m visoki skali in je bila nekoč dostopna le preko dvižnega mostu.

V Črnem Kalu so moči že pojemale, zato smo le na hitro občudovali lesene reliefe ob poti, delo domačina in jo po najkrajši poti ucvrli proti Ospu, kjer so nas čakali naši "konjički".

Mandeljni v cvetju - pri nas pa sneg
Fotogalerija

Vodja pohoda: Jerca in Rajko Škrlj