08. maj 2015

Plezalno dopoldne mladih planincev

V soboto, 18. aprila, mladi planinci nismo imeli običajnega pohoda. Mesec april je glede vremena že pregovorno muhast in tudi tokrat ni kazalo nič drugače. Zato smo se mentorji že na začetku tedna odločili, da dopoldne preživimo na plezalni steni v Športni dvorani OŠ Polhov Gradec. Pa naj zunaj dežuje ali sneži, če hoče.
Za pomoč smo prosili učitelja Matijo Pogačnik, ki ima na šoli plezalni krožek in obvlada plezanje in varovanje. Tako smo imeli zjutraj že vse pripravljeno. Stena je bila veličastna. Z njenega vrha so bile napeljane varovalne vrvi, pod njo so čakali varovalni pasovi, plezalni čevlji in cel kup vponk.
Na začetku vsakega športa se je potrebno ogreti in tudi pri plezanju ni nič drugače. Pretekli smo nekaj krogov po telovadnici, preplezali vse letvenike in plezali vzdolž tribun. Nato smo si nadeli varovalne pasove in zategnili vse trakove, da bo plezanje res varno. 




Plezalec in varovalec sta se z vponko pripela vsak na en konec vrvi. Stane je povedal pravilo pred začetkom plezanja. Plezalec mora reči: »Plezam.«, tisti, ki varuje, pa mora reči: »Varujem.« Šele po tem dogovoru, lahko plezalec prične plezati. Nekateri so se s steno srečali prvič, nekateri obiskujejo plezalni krožek, nekateri pa plezanje celo trenirajo. Tako je bil izziv plezanja različen. Pri slednjih se je zdelo, da so v steni pajki, ali pa da je stena postavljena vodoravno in ne navpik. Vendar so tudi tisti, ki so pred začetkom rekli, da se bojijo višine, pogumno stopili pod steno, prijeli prvi oprimek, na drugega stopili in se potegnili v višino. Kar naenkrat so bili na sredini stene ali celo na vrhu. Če jim je spodrsnilo, ali je roka izpustila oprimek, so čutili, da so varovani in da ne bodo padli v globino. Navzdol je šlo lažje. Varovalec je spuščal vrv, plezalec pa se je z nogami in rokami odbijal od stene in malo zanihal sem ter tja in užival nad svojim uspehom.
Ker so plezali samo štirje naenkrat, smo za čakajoče pripravili poligon in mini hokej. Lahko pa so sedeli na klopci pod steno in opazovali prijatelje.











Prehitro je bila ura 12, kajti to je pomenilo, da bodo vsak čas prišli starši in bo plezanja konec. Starši, ki so stopili v telovadnico, so lahko videli svoje pogumne otroke. Verjamem, da je marsikomu zastal dih, ko je bil otrok v nekaj minutah pod stropom visoke telovadnice.
Plezalno dopoldne so pripravili mentorici Barbara in Valerija, vodnika Stane in Rajko in učitelj Matija.
Mentorica planinske skupine: Valerija Petrovec