25. oktober 2015

Kojca 1303m

Zadnjo nedeljo v oktobru smo izvedli še zadnji letošnji družinski planinski izlet. Tokrat smo si zadali osvojiti vrh Kojce, ki je 1303 m nad morjem. To je izrazit, delno poraščen vrh nad Cerknim. 

Zbudili smo se v nič kaj prijazno nedeljsko megleno jutro.  A glede na vremensko napoved, smo bili polni optimizma. In ne zaman, kajti že na poti do izhodišča se nam je dvakrat megla umaknila soncu. Uradno zbirališče smo imeli pred osnovno šolo Cerkno. Že nekaj minut pred dogovorjeno uro smo bili vsi prijavljeni zbrani, zato smo se po jutranji kavici odpeljali do izhodišča, ki je  oddaljeno slabih 10km. Po kratki predstavitvi poteka ture, smo odrinili proti vrhu. Na začetku nas je pričakala zelo blatna gozdna pot, a se je kmalu blato posušilo in smo nadaljevali po lepi vzpenjajoči gozdni poti. A tudi te lepe poti je bilo hitro konec in markacije so nas usmerile na planinsko stezo. Ta steza nas je pripeljala do počivališča Lipje, kje imajo tudi gorski tekači (ki tečejo gorski tek Kojca) okrepčilo. Tudi nam se je prilegel požirek pijače.




Nekaj metrov naprej je na drevesnem deblu lep opis legende, kako je nastal Hudičev breg. Še posebej otroci so pazljivo poslušali zgodbico o Žleht babi in Hudiču, ki je hotel njeno dušo.
Od te ravnice dalje se steza začne zelo strmo vzpenjati proti vrhu. 



S kratkimi počitki smo hitro dosegli vzhodni greben, po katerem smo nadaljevali proti vrhu.Minilo je še četrt ure in že smo ga dosegli. In tu nas je pričakalo presenečenje s prečudovitim razgledom na vse strani naše dežele. Videl se je tako Snežnik kot Polhograjsko hribovje, tolminske gore, najbližje pa sta bila Porezen in južne bohinjske gore s Črno prstjo, Rodico in vrhom Koble v ospredju.







Navzlic čudovitemu jesenskemu vremenu z rahlim vetričem smo si vzeli kar malo daljši čas za polnjenje življenjskih baterij. A ker je tudi lepega enkrat konec, smo se tudi mi po  debeli uri odpravili nazaj proti izhodišču.



Polni lepih doživetij smo se vračali po isti stezi proti avtomobilom, kamor smo vsi celi in zdravi prispeli po dobri uri hoje. Za popestritev spusta smo v najstrmejšem delu steze izvedli tudi postavitev vrvne ograje. Še posebej otroci so jo z veseljem uporabili. V kolikor pa bi bilo vreme mokro in spolzko, bi taka ograja bila že skoraj nujna.



Preden smo se odpravili proti domu je sledila še kratka analiza, kjer so vsi udeleženci izrazili zadovoljstvo nad izletom in vremenom. Z mislimi na prihodnje druženje smo se vsi polni lepih vtisov odpravili proti domu.


Organizacija, vodnje in zapis: Uroš Malovrh


22. oktober 2015

Slemenova špica

Slemenova špica je imenitna travnata razgledna točka nad Vršičem. Pogledi s tega vrha so enkratni, vidijo se Ponce, Jalovec, Prisank, dolina Tamar, skakalnice v Planici...
Vsi,ki smo se danes odpravili na pohod, smo tukaj že hodili. Ampak jesenska idila med žarečimi macesni, hoja po snegu, posutem z macesnovimi iglicami, res prelepo.






 

 



Organizacija pohoda: Jerca Škrlj

18. oktober 2015

7.pohod po spominski poti Pavleta Kozjeka

Utrinki s pohoda















Organizacija in vodenje: Stane Dvanajščak in Valerija Petrovec


12. oktober 2015

Vabilo na 7.pohod po spominski poti Pavleta Kozjeka

Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec vabi na 7. pohod po spominski poti Pavleta Kozjeka dne 18. oktobra 2015. Zbor pohodnikov bo ob 9.00 uri pri Osnovni Šoli v Polhovem Gradcu. Pohod se zaključi pri cerkvi sv. Uršule na Setnici.

Dodatne informacije:
Stane Dvanajščak 041 514 397


10. oktober 2015

Izlet v neznano 2015 – na zeleno Štajersko v bolj in manj oddaljeno preteklost

Na izletu v neznano smo letos odkrivali Štajersko v okolici Slovenskih Konjic. Manj znano je predstavljala Žička kartuzija, ponovno pa smo obudili spomin na grozljiv nemški zločin med drugo svetovno vojno. Dva spomenika stotim Slovencem, ki jim je nemški okupator na brutalen način vzel življenje, smo si ogledali iz avtobusa. Na cesti skozi vas Stranice blizu Frankolovega ni namreč
urejenega nobenega parkirišča, da bi lahko parkirali. Fotografij o tem zato ni.


V mrzlem jutru so nas v sadovnjaku na domačiji  Brečko pozdravljala lepa rdeča jabolka. Pravi primerek za pravljico o Sneguljčici. Kar nekaj gajbic je pristalo tudi v prtljažniku avtobusa.


Potem pa v daljno preteklost. Na zidovih Žičke kartuzije je lepo ohranjena sončna ura. Očitno so jo menihi rabili, kljub temu da so živeli puščavniško življenje in so bile njihove misli naravnane na brezčasne in bolj kot ne na onstranske stvari.


Kljub sončni uri ima človek vtis, da se je tu čas ustavil. Drevesca se lovijo v ruševine nekdaj znamenitega samostana, v katerem je bilo več let središče njihovega reda za celotno Evropo.


A v nekaj ohranjenih prostorih utripa tudi sodobno življenje. Prodaja je živela v preteklih in živi tudi v sodobnih časih. Poleg steklenic, v katerih se skrivajo za vse večne čase za ljudi vabljive vsebine, prodajajo tudi bakle.


Kartuzijani so skrbeli tudi za popotnike in bolnike, imeli so tudi slovito lekarno. Tudi danes si tu obiskovalci lahko oskrbijo z naravnimi zelišči, saj ima narava zmeraj prav.



Pokopališka kapela je edini sakralni prostor, ki je lepo ohranjen. Strop krasijo križni oboki z lepo izdelanimi sklepniki (središčnimi kamni med oboki).



Lončarske spretnosti tudi strogim menihom niso bile tuje. Samo tako hitro najbrž niso izdelovali posod, kot nam je to pokazal sodobni lončar. Njegovi izdelki so vredni ogleda in nakupa.


Konjiški grad, ki je na delu obnovljen, se z ravnine ne vidi v vsej velikosti. Šele ko smo se po kamniti poti povzeli do njega, smo se čudili številnim prostorom, katerih zidovi žal propadajo. Kaj vse bi vedele povedati te razvaline!


Kamor pogledaš, sami lepo urejeni vinogradi. To smo si mislili, ko smo se ustavili v vinarskem podjetju Zlati grič, ki ima velike načrte. Da bi jih uresničili, smo jim želeli, ko smo se sprehajali med velikimi sodi iz nerjaveče pločevine in tudi med lesenimi. Da bi v akustičnem prostoru tudi v prihodnje še veliko zamaškov penečih vin letelo v zrak, tako kot je to megleno sobotno popoldne ob našem obisku.




Prispevek: Milka Bokal
Organizacija in vodenje: Stane Dvanajščak