Pot treh slapov - Bohor

Bohor je pogorje, ki predstavlja južno mejo pokrajine Kozjansko. Poteka v smeri zahod-vzhod, v tem vrstnem redu pa ga sestavljajo vrhovi Hom (614 mnm), najvišji vrh - Veliki Javornik (1024 mnm), Oslica (860 mnm), Vetrnik (708 mnm), Bredič (694 mnm) in Kozjak(625 mnm).
Za cilj si tokrat nismo izbrali nobenega od teh vrhov. Naš cilj je bil ogled slapov na poti do planinske koče na Bohorju. 
Pot smo pričeli v dolini Stranskega potoka pri Požunu. Ker je dan prej na tem področju močno deževalo, smo imeli kar precej zabave s preskakovanjem - prečkanjem potoka. Po dvajsetih minutah poskakovanja levo-desno po divjini med skalami, slapiči, skalnimi skoki smo prišli do prvega slapa imenovanega Bojanca.




slap Bojanca
Od slapa smo se ob jeklenici in lesenih stopnjah po izpostavljenem terenu hitro povzpeli do travnika nad slapom. 



Od tu pa malo navzdol, in mimo ostankov starega mlina zopet gor in že smo pri slapu Pekel.



Od slapu Pekel smo se spustili nazaj do ostankov mlina in po kolovozu mimo Ajdne peči prišli v vas Puste Ložice.




Po kratkem počitku in malici na koncu vasi zopet navzdol do Dovškega potoka, nato pa ob potoku navzgor do slapu Ubijavnik.



Ko smo zlezli iz soteske Dovškega potoka in prišli do kolovza, smo se odločili, da si na poti do koče ogledamo še partizansko bolnišnico V Travnem Lazu. To nam je sicer pot podaljšalo za 40 min, ampak, čas ni naš gospodar. 


Notranjost bolnišnice
 Iz bolnišnice nas je čakal samo še vzpon mimo Petrove skale do koče.

Pri Petrovi skali
Po okrepčilni malici in počitku pa zopet v hosto. Če smo tukaj, moramo videti čim več. Po zelo strmi poti smo se spustili do naravnega okna.


Medtem, ko smo se mi spuščali proti oknu, nam je Mimi organizirala prevoz naših šoferjev do avtomobilov, tako da smo se v dolino odpeljali z avtomobili. Ker pa nič ne smemo zamuditi, smo se ob cesti navzdol ustavili še pri četrtem slapu Bojavniku. Žal je bila pot precej zametana z nanešenim vejevjem, tako da se je do vznožja prebil samo Rafko, mi pa si bomo slap ogledali na sliki.


Vsem pohodnikom hvala za vztrajnost in in pohod brez negodovanja, kajti tako divjih poti ne prehodimo veliko.

Vodenje in organizacija pohoda: Jerca in Rajko Škrlj