Klobuk (441) in Toško čelo (590 m)
Klobuk
se nahaja zahodno od Ljubljane, točneje
nad Stransko vasjo pri Dobrovi.
Toško čelo je
razloženo naselje, ki leži na vzhodnem robu zakrasele planote Ravnik v SV delu
Polhograjskega hribovja. Jedro naselja je ob lokalni cesti Podutik - Topol v
bližini gostilne »Pri Bitencu«. Nad naseljem je vzpetina Toško čelo, ki slovi
po lepem razgledu, zlasti na Kamniško-Savinjske Alpe, ljubljansko kotlino in
Krim. Nekaj metrov pod vrhom stoji lovska koča. Vas so 19. marca 1943 požgali
Italijani, po vojni pa je bila obnovljena.
Prek Toškega čela je od novembra 1941 do marca 1942
potekala kurirska zveza med Ljubljano in Gorenjsko. Vzdrževala jo je tričlanska
oborožena patrulja, ki je pošto prevzemala na javki pod Toškim čelom in jo
prenašala na javko na Medenskem hribu na nemški strani meje. Na mestu takratne
javke danes temu v spomin stoji kip
»Kurirčka«.
Mi smo s
pohodom na Klobuk pričeli v Stranski vasi pri izletniški kmetiji »Pri Jurčku«. Takoj za kmetijo se kolovoz
vzpne po travnatem pobočju, ki je bilo tokrat malo zasneženo, malo blatno.
Po
polurni hoji smo, malo po gozdu, malo po travnatih pobočjih, prispeli do Lovske
koče na Klobuku.
Od tam
nas je pot, vseskozi po gozdu, pripeljala do prelaza na cesti med Dobrovo in
Šentvidom, ki se imenuje Preval (domačini ga imenujejo »Čez Peske«). Glavno cesto
smo prečkali, čez kakih tristo metrov pa smo prispeli do mesta, kjer je bila
med drugo svetovno vojno javka, na katero spominja kip »Kurirčka«.
Dva naša
kurička imata oblečeni bundi in kapi, originalen kurirček na betonskem
podstavku je popolnoma nag, naš tretji kurirček pa je sredi mrzle zime, kakor
je tudi sicer njegova navada, napol nag.
Ker nam
narava sredi zime ne more ponuditi bujnega cvetja, ki ga občudujemo poleti, nas
pa vseeno razveseli z ledenimi rožami na tistih rastlinah, ki jim listje še ni
odpadlo.
Pot proti
Toškemu čelu se je najprej zložno do zmerno vzpenjala vzporedno s cesto, proti
koncu pa kar precej postavila pokonci, dokler nismo prišli iz gozda na travnato
pobočje, ki je kljub megli dajalo vtis zimske idile.
Pričakovali
smo, da bo vsaj višje sijalo sonce, pa je bilo tudi pri koči megleno, kar pa
našega vzdušja ni pokvarilo.
Ta pohod je
bil naš zadnji v letu 2017, zato smo v ga v Lovskem domu na Toškem čelu zaključili z zares dobrim kosilom - vsa
pohvala osebju v koči. Kot vsako leto smo na koncu priredili tudi srečolov.
»Vesele planinke«