Debeli hrib (540 m n.v.)

Za nedeljo, ko smo imeli predviden pohod na Vremščico je bilo napovedano deževno vreme, na ta dan pa naš vodnik pohoda zaradi drugih obveznosti tudi ne bi mogel izpeljati, zato smo se odločili za nadomestno varianto. V soboto, 11. maja 2019 smo se udeležili pohoda po krožni poti okoli Brezoviškega hriba s ciljem Debeli hrib (Žaba), ki ga je že tretje leto zapored organizirala Občina Brezovica. Za našo odločitev nam seveda ni bilo žal, mogoče še posebno zato, ker je našo pot še dodatno polepšal mali otrok.

Zjutraj smo se zbrali v Radni na prostoru njihovega balinarskega društva, kjer so pohodnike zelo lepo sprejeli.

Že o prihodu smo opazili zelo lepe usmerjevalne table iz borovega lesa, prav enake smo potem opažali ob celotni poti.

Pot, ki se je začela pred vrtcem, je krožna in nas je vodila po Brezovškem hribu proti vrhu. Nekaj časa smo bili še nekje v sredini kolone, bolj ko smo se bližali vrhu, bolj zadaj smo ostajali. Da nismo bili ravno hitri, kaže spodnja slika, na kateri nas je mladi pohodnik v trenutku prehitel.

Malo pod vrhom smo srečali mlado družinico, ki se je že spuščala proti dolini, med njimi dobri dve leti star fantek, bil je še v pleničkah. Ko so se nam približali, je mali nadebudnež pristopil k prvemu v naši vrsti – Ivanu in mu strumno podal roko. Roko je potem podal še vsem nam ostalim. Tega trenutka žal ne moremo prikazati na posnetku, saj fantiča zaradi njegove nedotakljivosti seveda nismo slikali. Pa saj ga tudi ni bilo potrebno, ker nam bo vsem skupaj njegova mala pojava in drobna ročica ostala v spominu do konca življenja.

Končno smo tudi mi prišli na cilj, kjer sta nas pričakala samo žaba in lisica, saj so ostali pohodniki že odhiteli proti dolini.

Čisto sami pa na vrhu le nismo bili, saj sta z nami kot zadnjimi ves čas hodila dva domačina, eden od njih je markacist Roman, ki ima veliko zaslug da je pot označena tako lepo kot je. Za njegovo vodenje in družbo se mu na tem mestu lepo zahvaljujemo.

Od tu nas je pot po strmem spustu pripeljala do prve postojanke Javke in v nadaljevanju še do druge postojanke Fajtov breg.

Ime Fajtov breg izhaja od kmetije Fajt, nad katero se do roba gozda dviga strm travnik, na katerem vsako leto zakurijo prvomajski kres, nekaj kasneje pa priredijo tudi tekmovanje v ročni košnji trave.

»Vesele planinke«

Vodnik: Herman Rednak

Besedilo in slike: Mimi Mlinar