Kum Kum, le pogum ali Kdor ne riskira, ne profitira

 

V nedeljo, 23. junija, je bilo napovedano spremenljivo oblačno vreme z občasnimi padavinami. A to vnetosti planincev PD Blagajana ni odvrnilo od napovedanega izleta na Nebeško goro (960 m), najvišji hrib v občini Radeče, in na Kum (1220 m), najvišji vrh Zasavskega hribovja,  upravičeno mu rečejo tudi Zasavski Triglav. Tako smo se odpeljali proti Zasavju, kjer je pa vremenska napoved popolnoma odpovedala, saj nas je spremljajo le deževje, deževje in še enkrat deževje. Občasnost v vremenski napovedi se je pa bolj nanašala na veter, ki je pometal z deževnimi curki. A vsaj iz kombija si poglejmo izhodišče našega izleta, saj smo lepo na suhem, je bil sklep pohodnikov. Tako nas je Ani kar iz kombija seznanila, kje sta s Tonetom v veliko lepšem vremenu raziskovala hrib daleč od našega doma in s tako privlačnim imenom. V sončnem  vremenu mora biti v teh krajih zares lepo, sicer si ta gora ne bi nadela imena po samih nebesih. Marjan se je pozanimal pri domačinih in tako je Tone po njegovih zanesljivih napotkih spretno nadaljeval vožnjo po dokaj ostrih ovinkih nad dolino Spodnje Save skozi občasne meglene zavese. Najbrž si je še iz časa otroštva dajal korajžo s tisto otroško pesmico: Kum, K/k/um le pogum … in nas srečno pripeljal prav na vrh Kuma. Planinski dom je čisto blizu parkirišča in oskrbniki so nas bili zelo veseli. Še posebej zato, ker je čez nekaj časa v organizaciji Turistično informativnega centra Hrastnik in Prosvetnega društva Čeče v njihovem domu potekala pravcata ljudska burka izpred nekaj desetletij, ko še ni bilo pralnih strojev in so si perice ob pranju perila pri mrzlih potokih olajšale dušo z odkritimi pogovori o zakonskem in vaškem življenju. Njihovo povabilo na ogled smo seveda sprejeli.

No, tokrat je bila pa v ospredju kultura in ne hoja, smo rekli, sedeč za mizo. To pa tudi pride prav za nas Kranjce, saj pravijo, da nas je kultura združila kot narod in nato v državo. Kdor riskira, pa kulturno profitira, je bil soglasen sklep tega izleta.

Celotna pesmica Kum K/k/um namiguje na žabjo mlako, kjer žabe težko čakajo deževja, mi smo pa težko čakali, da bi prenehalo. Gre pa tako:

Kum kum, le pogum,

sliši se od juga šum,

kvak kvak glej oblak,

glej oblakov sivih vlak.

Spodaj pa še nekaj fotografskih utrinkov:

Tale fotografija je nastala v prav lepem vremenu in dokazuje, da so vsi podatki zgoraj resnični. 

Na poti k vrhu Kuma nas je pozdravila množica palčkov, velikih in malih, nasmejanih in v delovnem zanosu. Pravcata paša za oči, tudi iz kombija lepo vidna. 

Oddajnik in cerkev sv. Neže: Oddajnik je bil komaj viden, velika cerkev sv. Neže pa se je prav tako skrivala v meglenem vodenem ozračju pa smo bili čisto blizu. 

Plakat za vaško burko z uprizoritvijo pranja perila na starem ribežnu je bil pa toliko bolj jasen in je obetal veliko.

Tem gospem smo se prav po domače smejali ob prizorih iz vsakdanjega življenja; zraven je pa voditeljica, ki je na koncu organizirala celo žrebanje srečnežev, ki so dobili majico. Jerca je bila ena od njih.

Prispevek: Milka Bokal

Organizacija in vodenje: Ana in Tone Kavčič