Planinsko društvo Blagajana

Včasih gremo v hribe tudi neplansko. Ker je lansko leto vzpon na Triglav odpadel zaradi slabega vremena, smo se na željo nekaterih planincev na Triglav povzpeli letos. S seboj smo vzeli kar nekaj takih, ki tam zgoraj še niso bili. Dobili smo se na Voklem, se med seboj spoznali, ter odbrzeli proti Pokljuki, kjer se je naš pohod začel. Kar šest udeležencev je bilo takih, ki v gore ne zahajajo prav pogosto. So si pa zaželeli postati "pravi Slovenci". In zakaj jim ne bi želje uresničili. Edini pogoj je bil, da imajo vsi kompletno opremo za visokogorje (plezalni pas, samovarovalni komplet in čelado) in da bodo upoštevali navodila vodnika. Iz Pokljuke smo se preko Konjščice napotili do Vodnikove koče. Te koče Polhograjci seveda ne moremo izpustiti, saj so oskrbniki v koči naši dobri prijatelji in njihovi zadnji nasveti pred naskokom na Triglav niso nikoli odveč. Od tu pa naprej proti Kredarici, ki je bila izhodiščna točka za na Triglav. takole pa smo izgledali pred vzponom na Trig...

V nedeljo 20.7.2008 se nas je 12 planincev odpravilo v Bohinjsko (Fužinsko) pogorje. Na planini Blato smo se pripeljali ob 7 uri, kjer smo komaj še dobili prostor za naše jeklene konjičke. Odpravili smo se proti planini Laz, nato pa nekako po 500 metrih hoje proti planini Krstenica zavili levo (možic) po brezpotju proti Ogradom. Po kar vidni stezici nekoliko strmem pobočju, med neštetimi rožicami, ki jih to pogorje ponuja v izobilju (planike, murke, nageljčki in še mnogo drugih) smo v 3 urah prispeli na vrh Ogradov. Tu smo se zadržali malo dlje časa, saj so nam pogledi in fotoaparati tavali po lepotah Triglavskega pogorja. Vračali smo se delno po isti poti, nato pa čez planino Krstenica, kjer smo se odžejali s hladnim pivom, po lovski stezi nazaj na planino Blato. Pohod smo zaključili v ribiški brunarici v Prašah pri Kranju. Prispevek: Ana Kavčič Fotografije: Marjan Jovan

V juliju so mladi planinci našega društva preživeli nekaj dni v koči na Loki pod Raduho. Verjemite, ni jim bilo dolgčas. Ob našem obisku so ravno pripravljali žičnico, po kateri so se potem spuščali v dolino. ful je dobr... balet v zraku... joj, me je strah. Dejte me dol.... sej se ne bo podrl....sem pomagal delat, pa vem da je dobr narjen.... Zvečer so pripravili udeleženci tabora poslovilni večer, ki je bil res prisrčen. Več o taboru, pa bodo povedali udeleženci sami po počitnicah.

Tak naslov je vabil člane planinskega krožka OŠ Polhov Gradec in PŠ Črni Vrh sredi junija. Le kdo bi se mu lahko uprl? Predvsem tisti, zadnji del, je bil vabljiv in malce skrivnosten. Žal pa nam je tudi tokrat, kot že večkrat v tem šolskem letu, ponagajalo vreme. Tako je tudi v soboto, 14. junija, vztrajno deževalo. Vreme je bilo prej aprilsko kot junijsko in tako smo za člane našega planinskega krožka izvedli malce okrnjeno različico bivakiranja v naravi. Pohod z Mačkovega grabna do planinske parcele PD Blagajana smo izpustili, prav tako pred kočo ni zagorel taborni ogenj. Skupaj s starši smo se zbrali na planinski parceli. Zabavali smo se kar v zavetju planinske koče, iznajdljivi starši in vodniki so zunaj postavili streho in pod njo spekli slastne hrenovke. Mentorice smo se pod vodstvom naše Marije – desne roke predsednika Staneta – zavrtele v kuhinji in večerja je bila na mizi. Ob prijetnem klepetu in igri je večer minil kot bi mignil. ...

Kar mogočen je izgledal tale Svinjak iz parkirišča pod njim. Vendar brez strahu. Vseh dvanajst pohodnikov se nas je zaprašilo proti njemu. pogled na Svinjak pa še dobre volje smo bili.... po dobrih treh urah (s postanki vred) smo že počivali na vrhu pogled v dolino je bil zelooo globoook..... Smo pa imeli zelo lep razgled na Jerebico, Rombon je imel kapo, na Mangart, Jalovec..... pot navzdol je bila bolj zahtevna kot navzgor, saj je precej odprta... med potjo nas je razveseljevalo planinsko cvetje.... še zadnji posnetek z Svinjakom v ozadju in zmagali smo.... Doline Soče pa ne moreš zapustiti, če si ne ogledaš njenih korit. Eni so jih videli prvič, drugi pa smo jih videli že večkrat. Zase vem, da si bom vsakokrat, ko bom šla tu mimo vzela čas, in pokukala vanje. Pri ogledu Mlinarice smo imeli malo smole.Prišli smo samo do te razgledne ploščadi, naprej pa se ni dalo. Tole pa je slap v koritu Mlinarice, ki sem vam ga želela pokazati, vendar je bila pot zaradi skalnega podora zaprta. Pris...