Planinsko društvo Blagajana

Slovenske gore niso lepe samo zaradi svojih oblik, zaradi svoje izrazite beline, pozornost pritegnejo tudi zaradi imen. Taki sta imeni planine Deska in Vodotočne, ki ima po napisih na tablah v naravi, po zemljevidu in po spletu sodeč kar štiri imena: Vodotočne v naravi, Vodotočnik na zemljevidih ter Vodotočno jezero in Vodotočna, ki se najde na spletu. Jezikovna pravila pravijo, da je pravilno tisto, kar živi med ljudmi, med domačini in se je izročalo iz roda v rod. Naj bo tako v našem naslovu. Višina se giblje nekoliko pod 2000 metrov. To pomeni pestro sliko planinskih trat, iz katerih silijo belkaste skale, ki imajo svoje barvno nasprotje v temno zelenem ruševju, nad njimi pa se pogled nasloni na ozadje sivih skalnatih gora. Tako dušo pomirjujočo podobo smo planinci PD Blagajana opazovali v soboto, 18. julija. Marsikateri med nami ni vedel, kje je cilj tokratnega izleta, a zaupali smo vodnikoma, ona dva že vesta, kaj si želimo. Vozili smo se kar dolgo. V pogovorih med nami s...

Pa je zopet četrtek in mi gremo v hrib. Zopet v našo bližnjo okolico. Na Grmado smo se podali iz Belce, šli po direktni na vrh, od tam na Gonte, pod Grmado mimo planinske koče v Polhov Gradec. Preživeli smo lepo dopoldne, naslednji četrtek pa se zopet vidimo.

4. julij...včasih dan borca. Pa saj smo to tudi mi, zato smo se spomnili: mi gremo, gremo....ne za nas ni pregrad in ne mej....čez gore, polja... In smo šli. Na Hrvaško, v hribe, med zeleno bukovje, rdeče jagode, pisane cvetlice in ostro skalovje. Naskočili smo kar dva vrhova. In premagali oba. Pohod smo začeli pri lovskem domu v Kripanju, počasi,  malo po makadamski cesti, malo po bližnjicah in po uri hoda prišli do vznožja Crnega vrha.    Prvi hrib na desni je Klek, za njim pa Crni vrh Tu pa se je začelo zares   Gospod Skalar je bil vesel našega obiska, saj je veliko dni v letu sam. Vsi smo res uživali v plezanju po skalah, saj prepadov pod nami ni bilo, čevlji pa so se kar prisesali na skalo, tako da strahu pred padci ni bilo. Iz Crnega vrha smo se po lažji poti spustili do vznožja Kleka Potem pa naskok na Klek Še spust v dolino, za zaključek pa osvežitev v malem planinskem dom...

2.7.2015 Zelo vroč dan in počitnice so bili vzroki, da se na pohod ni prijavil skoraj nihče. Tako smo se štirje odločili, da bomo odšli kar na naš najbližji hrib. Dobili smo se pri "čebelarcu", se povzpeli na vrh Lovrenca, nato pa po ta strmi navzdol do Pretolča, za Praproškim gričem do Praproč, mimo Rogla v Polhov Gradec, kjer smo se pri grajskem vodnem zajetju napotili po Blagajevi tematski poti do Čebelarskega doma. Navdušeni smo bili nad ureditvijo poti, ki je dopolnjena z poučnimi tablami. Ker pot še ni čisto dokončana, pričakujemo še kakšno zanimivo novost.