Planinsko društvo Blagajana

V petek nas je Lovro v zgodnjih jutranjih urah s kombijem pripeljal do Mariborske koče na Mariborskem Pohorju. Od tu se nas je 6 odpravilo do Ruške koče na Arehu, koče pri Bogotu (Šumik), koče na Klopnem vrhu, do koče na Pesku. Foto material prvega dne je skupaj z aparatom ostal nekje med Klopnim vrhom in Kočo na Pesku, zato samo nekaj podatkov o hoji od Mariborske koče do koče na Pesku povzetih po knjigi Slovenska planinska pot. Čas hoje: 6 ur in 30 min ut Razdalja: 23,6 km Višinska razlika: 870 m Dolžina vzpona: 15 km Dolžina spustov: 8,6 km Na Koči na Pesku nas je prijetni presenetila Silva z že postlanimi posteljami v dveh sobah.  Drugi dan smo neuporabno prtljago iz nahrbtnikov oddali v Silvin avto, naredili skupinski posnetek pri Koči na Pesku  in se veselo odpravili proti Lovrenškim jezerom. Od tu smo nadaljevali proti Ribniški koči. Med potjo je prišel prav vsak hlod in štor   za počitek v krasnem gozdu....

Karnijske Alpe niso ravno blizu, zato je skupinski izlet toliko bolj privlačen. Sredi Julija smo se povzpeli na Krniške skale ( Gartnerkofel, 2195 metrov ), dvigujejo pa se blizu smučišča Mokrine. Dolga pot po Ziljski dolini in od Šmohorja južno proti italijanski meji do izhodišča nas ni toliko utrudila, da se ne bi s strumnimi koraki začeli dvigovati proti sedlu, od koder se je že videl naš cilj. Ozirali smo se na drugo stran, kjer so žičniške naprave spominjale na zasnežene bele planjave, kamor tudi Slovenci hodijo smučat. Zrak je bil čist in pogled je segel daleč v italijanske in avstrijske gore. Nekaj oblakov je bilo le za poletno dekoracijo, da nebo ni bilo preveč enolično. Gosti žvižgi so šinili skozi ozračje in v njih smo prepoznali svizce, kjer je mati, sedeč na skali, opozarjala mladiče na človeka. A nevarnosti, da bi jim kdo kaj »hotel«, kot se reče, ni bilo, saj je bila družinica v varni oddaljenosti. Sicer pa svizci živijo v združbah, svoja ...

Po nekaj odpadlih pohodih zaradi dežja v zadnjem mesecu smo se v petek,8.7.2016 odpravili na Črno prst. Vsi udeleženci pohoda smo že bili na tej gori, a vedno iz bohinjske strani. Tokrat pa smo izbrali izhodišče v Baški Grapi. Za izhodišče pohoda smo izbrali pot iz Bače pri Podbrdu. Nekaj časa smo hodili po traktorski poti mimo kmetije Kocenpohar do Povdna, kjer se je začelo zares. Pot je šla od tu naprej samo še navzgor in niti za kakšno minutko strmina ni popustila. Prvi krajši počitek smo si privoščili na Sedlu, kjer se stikajo poti iz Kala, od Trtnika in iz Podbrda. Pot je lepo speljana, ves čas se enakomerno dviga, gozd pa man je delal senco, da nam ni bilo prevroče. Nad gozdno mejo pa smo vstopili v pravi botanični vrt.  Kar dolga je bila pot do te smerne table, na kateri je pisalo "koča 15 min", dala pa nam je veliko moči, saj smo kar pospešili proti koči.  Zaradi vetra in megle na vrhu, smo se na vrh nad kočo povzpeli samo štirje, o...